-
Poslovna skrivnost in konkurenčna prepoved v delovnih razmerjih
Poslovna skrivnost
Poslovna skrivnost so informacije, ki niso splošno znane ali zlahka dostopne, imajo ekonomsko vrednost ter tiste, ki jih delodajalec razumno varuje (omejen dostop, označbe, pogodbe o zaupnosti).
Delodajalec naj v pogodbah o zaposlitvi ali internih aktih jasno opredeli, kaj šteje za poslovno skrivnost, omeji dostop do ključnih informacij na nujen krog ljudi terzaposlene redno seznanja z obveznostjo varovanja zaupnosti.
Konkurenčna prepoved med delovnim razmerjem
Po 39. členu ZDR-1 delavec med trajanjem delovnega razmerja brez pisnega soglasja delodajalca ne sme za svoj ali tuj račun opravljati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo delodajalec dejansko opravlja ali jo širi, in ki bi zanj pomenili konkurenco.
To pomeni, da prepoved velja neposredno po zakonu, tudi če v pogodbi o zaposlitvi ni posebne konkurenčne klavzule, morebitna kršitev pa lahko vodi v odškodninsko odgovornost delavca in disciplinske ukrepe.
-
Konkurenčna klavzula po prenehanju delovnega razmerja
Po 40. členu ZDR 1 se lahko delavec in delodajalec pisno dogovorita za konkurenčno klavzulo po prenehanju delovnega razmerja. Ključne značilnosti:
- veljati sme največ dve leti po prenehanju delovnega razmerja,
- časovno, krajevno in vsebinsko mora biti sorazmerna,
- delodajalec mora delavcu za omejitev plačevati denarno nadomestilo,
- ne sme delavca nesorazmerno omejevati pri nadaljnji zaposlitvi.
Če delodajalec nadomestila ne plačuje, konkurenčna klavzula preneha veljati. Prav tako jo je mogoče v določenih primerih sodno zmanjšati ali razveljaviti.
Zaključek
V praksi je smiselno ločiti zakonsko konkurenčno prepoved in pogodbeno konkurenčno klavzulo po prenehanju delovnega razmerja, z ustreznim plačilom. Jasne pogodbe in interni akti zmanjšajo tveganje sporov med delavci in delodajalci.
