Pri prenosu premoženja na potomce ali druge bližnje se pojavljajo vprašanja, ali je primerneje darilo, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku ali druga rešitev. Poleg davkov je ključna tudi dediščinsko pravna posledica – ali se darilo upošteva v zapuščino in pri nujnem deležu.
Darilna pogodba
Z darilno pogodbo darovalec neodplačno prenese lastninsko pravico na obdarjenca. Bistvene značilnosti:
- obdarjenec postane lastnik takoj (pri nepremičninah po vpisu v zemljiško knjigo),
- darilo je praviloma dokončno, preklic je mogoč le v zakonsko določenih primerih (npr. huda nehvaležnost obdarjenca),
- v dednopravnem smislu se darila, dana zakonitim dedičem, praviloma vračunajo v njihov dedni delež.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju
Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju se preživljalec zaveže, da bo preživljancu do smrti zagotavljal določene dajatve in storitve (bivanje, hrano, nego ipd.), preživljanec pa mu v zameno po smrti zapusti določeno premoženje.
Gre za odplačno in aleatorno (tvegano) pogodbo, premoženje, ki je predmet pogodbe, praviloma ne vstopi v zapuščino, ampak preide na preživljalca na njeni podlagi.
Če je pogodba navidezna in v resnici prikriva darilo, jo lahko dediči izpodbijajo in zahtevajo, da se šteje kot darilo (in se ustrezno vračuna).
Pogodba o preužitku
Pri pogodbi o preužitku preužitkar prenese lastninsko pravico na nepremičninah na prevzemnika, ta pa se zaveže, da mu bo do smrti zagotavljal preživljanje (stanovanje, hrano, oskrbo ipd.).
Zaključek
Izbira med darilom in različnimi pogodbenimi oblikami (dosmrtno preživljanje, preužitek) ima pomembne posledice za dedovanje, nujni delež in odnose med dediči.
