Pri napakah stvari oziroma neskladnosti blaga ima potrošnik na voljo več zahtevkov, ki se deloma urejajo v Obligacijskem zakoniku, za potrošniške pogodbe pa predvsem v Zakonu o varstvu potrošnikov.
Neskladnost blaga s pogodbo po ZVPot-1
ZVPot-1 je tradicionalni institut “stvarne napake” nadomestil s pojmom neskladnosti blaga s pogodbo. Blago je neskladno, če:
- ne ustreza opisu, vzorcu ali modelu,
- nima običajnih ali dogovorjenih lastnosti in funkcionalnosti,
- ni pravilno nameščeno ali posodobljeno, kadar je to del pogodbe.
Roki
Podjetje odgovarja za neskladnost, ki se pokaže v dveh letih od izročitve (pri rabljenem blagu se lahko rok skrajša, vendar ne pod eno leto). Če se neskladnost pokaže v enem letu, se domneva, da je obstajala že ob izročitvi, razen če podjetje dokaže nasprotno.
Garancija
Garancija je obveznost proizvajalca ali prodajalca, da bo v določenem času zagotavljal brezhibno delovanje stvari in odpravil napake, ki se pokažejo v garancijskem roku. Garancijo urejata tako OZ kot ZVPot 1, pri čemer slednji za potrošnike uvaja dodatna pravila.
Garancija je obvezna za določeno tehnično zahtevnejše blago in prostovoljna za ostalo blago, kjer jo ponudnik lahko ali pa ne ponudi. Pravice iz garancije pa ne izključujejo pravic zaradi neskladnosti blaga s pogodbo – potrošnik se lahko odloči, po kateri pravni podlagi bo uveljavljal zahtevek.
Zaključek
Potrošnik ima pri napakah in garanciji širok nabor pravnih možnosti, vendar je vrstni red uveljavljanja zahtevkov pri potrošniških pogodbah danes bolj določen kot v preteklosti. Dobro je, da ob reklamaciji izrecno navede, ali uveljavlja neskladnost po ZVPot-1 ali garancijo, ter zahtevek poda pisno.
