Davek na dediščino: kdo je oproščen in stopnje

Ko govorimo o davku na dediščino, mnoge najprej skrbi, koliko bodo morali plačati državi od tega, kar podedujejo. Za večino družin je odgovor pomirjujoč: najbližji sorodniki so davka v celoti oproščeni. Zaplete se pri dedovanju med bolj oddaljenimi sorodniki in pri osebah, ki z zapustnikom niso v sorodu.

V nadaljevanju pojasnjujemo, kdo je davka oproščen, kakšne so stopnje, kako se določi davčna osnova in kako poteka odmera. Področje ureja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD). Kdo sploh deduje in v kakšnem vrstnem redu, pojasnjujemo v vodniku Dedovanje v Sloveniji.

Kdo je davka na dediščino oproščen

Davka so v celoti oproščeni dediči prvega dednega reda: zapustnikovi potomci (otroci, vnuki) in njegov zakonec. Z zakoncem sta izenačena zunajzakonski partner in partner iz partnerske zveze, zakon pa oprostitev izrecno razširja še na zeta, snaho in pastorka. Oprostitev velja ne glede na to, ali dedujejo po zakonu ali po oporoki — tudi vnuk, ki mu premoženje pripade z oporoko, davka ne plača.

Zato se davčno vprašanje pri dedovanju znotraj ožje družine — na primer pri dedovanju po starših — praviloma sploh ne odpre. Pomembno postane šele, ko dedujejo bratje in sestre, nečaki, stari starši ali osebe zunaj sorodstva.

Stopnje davka na dediščino (lestvica po ZDDD)

Davek je progresiven: višja kot je vrednost dediščine in bolj oddaljen kot je dedič, višja je stopnja. Stopnje določa 8. člen ZDDD in so nespremenjene od uveljavitve zakona leta 2007:

Davčna osnova	II. dedni red (starši, bratje in sestre, nečaki)	III. dedni red (dedi in babice)	Vse druge osebe
do 10.000 €	5 %	8 %	12 %
10.000–50.000 €	500 € + 6 % nad 10.000 €	800 € + 9 % nad 10.000 €	1.200 € + 16 % nad 10.000 €
50.000–100.000 €	2.900 € + 7 % nad 50.000 €	4.400 € + 10 % nad 50.000 €	7.600 € + 20 % nad 50.000 €
100.000–200.000 €	6.400 € + 8 % nad 100.000 €	9.400 € + 11 % nad 100.000 €	17.600 € + 25 % nad 100.000 €
200.000–300.000 €	14.400 € + 10 % nad 200.000 €	20.400 € + 13 % nad 200.000 €	42.600 € + 30 % nad 200.000 €
300.000–400.000 €	24.400 € + 12 % nad 300.000 €	33.400 € + 15 % nad 300.000 €	72.600 € + 35 % nad 300.000 €
nad 400.000 €	36.400 € + 14 % nad 400.000 €	48.400 € + 17 % nad 400.000 €	107.600 € + 39 % nad 400.000 €

Primer branja: nečak (II. dedni red), ki podeduje premoženje v vrednosti 60.000 €, plača 2.900 € plus 7 % od 10.000 € (razlike nad 50.000 €), skupaj torej 3.600 €.

Pozor: dedni redi za odmero davka sledijo razvrstitvi iz dednega prava, vendar davčna razvrstitev ni isto kot vprašanje, kdo deduje — o tem odloča Zakon o dedovanju. Nekdo je lahko dedič po oporoki, čeprav ni v nobenem dednem redu; zanj velja stolpec »vse druge osebe«.

Kaj je davčna osnova

Davčna osnova je vrednost prejetega premoženja ob nastanku davčne obveznosti, zmanjšana za dolgove, stroške in bremena, ki odpadejo na to premoženje. Pri premičninah se osnova dodatno zniža za 5.000 €.

Pri nepremičninah se vrednost ugotavlja po splošnem pravilu ob nastanku obveznosti. Pomembno: nekdanje pravilo, po katerem se je osnova pri nepremičninah samodejno določila kot 80 % posplošene tržne vrednosti iz sistema množičnega vrednotenja, je Ustavno sodišče razveljavilo (odločba U-I-190/15) — na razlage, ki ta odstotek še vedno navajajo, se ne zanašajte. Če se z ugotovljeno vrednostjo ne strinjate, jo lahko v postopku odmere izpodbijate.

Darila za časa življenja

ZDDD enako obravnava tudi darila: prejemnik obdavčljivega darila plača davek po isti lestvici in z istimi oprostitvami. Darila, ki obsegajo samo premičnine v skupni vrednosti do 5.000 €, niso predmet obdavčitve. Razlika je v postopku — darilo morate napovedati sami (glej spodaj), dediščine pa ne. Kako darila za časa življenja vplivajo na poznejšo delitev dediščine med otroki, pojasnjujemo v vodniku Dedovanje po starših.

Kako poteka odmera davka

Za dediščino davka ni treba napovedati samostojno. Ko zapuščinsko sodišče izda pravnomočni sklep o dedovanju, ga po uradni dolžnosti pošlje finančni upravi, ta pa dediču, ki ni oproščen, izda odmerno odločbo. Davek plačate v roku iz odločbe.

Drugače je pri darilu: prejemnik mora prejem sam napovedati pri pristojnem finančnem uradu v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti.

Pogoste napake in nejasnosti

• Prepričanje, da davek plača tudi ožja družina — otroci, vnuki in zakonec so oproščeni.
• Mešanje pravil za dediščino in darilo — darilo napoveste sami v 15 dneh, dediščine ne.
• Računanje od bruto vrednosti — osnova se zmanjša za dolgove, stroške in bremena.
• Sklicevanje na razveljavljeno »80-odstotno« pravilo pri nepremičninah.
• Enačenje davčne oprostitve z vprašanjem, kdo deduje — o dedovanju odloča Zakon o dedovanju, tudi nujni delež je institut dednega, ne davčnega prava.

Pri večjih ali sestavljenih zapuščinah (nepremičnine, poslovni deleži, premoženje v tujini) se izplača davčni položaj pregledati vnaprej — tudi kadar dedujete brez oporoke.

Kaj pripraviti za uvodni razgovor

• podatek o sorodstvenem razmerju do zapustnika,
• okviren popis premoženja ter morebitnih dolgov in bremen,
• podatke o nepremičninah, če so del zapuščine,
• podatke o darilih, ki ste jih od zapustnika prejeli za časa življenja.

Na tej podlagi lahko odvetnica oceni, ali in koliko davka bo odmerjenega ter na kaj je treba paziti v postopku.

Pogosta vprašanja

Ali otroci plačajo davek na dediščino?

Ne. Otroci, vnuki in zakonec spadajo v prvi dedni red in so davka na dediščino v celoti oproščeni.

Ali zunajzakonski partner plača davek na dediščino?

Praviloma ne, ker v dednem pravu deduje enako kot zakonec, torej v prvem dednem redu. Ker zunajzakonska skupnost ni formalno registrirana, je obstoj skupnosti včasih treba izkazati — priporočljivo je, da položaj preverite vnaprej.

Ali še velja pravilo 80 % posplošene tržne vrednosti za nepremičnine?

Ne. To pravilo je Ustavno sodišče razveljavilo z odločbo U-I-190/15. Vrednost nepremičnine se ugotavlja po splošnem pravilu ob nastanku davčne obveznosti, ugotovljeno vrednost pa je mogoče v postopku izpodbijati.

Kdaj je treba davek plačati?

Pri dediščini po prejemu odmerne odločbe finančne uprave, ki sledi pravnomočnemu sklepu o dedovanju. Pri darilu je treba prejem najprej napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti.

Ali se plača davek od nepremičnine, podedovane v tujini?

Odvisno od primera. Če zapuščinski postopek za nepremičnino v tujini v celoti vodi tuje sodišče, ta praviloma ne gre skozi slovensko odmero; enotnega pravila pa ni. Ker Slovenija nima sklenjenih sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčevanju posebej za dediščine, je nepremičnina lahko obdavčena tudi v državi, kjer leži. Zaradi odvisnosti od države in okoliščin priporočamo posvet še pred prevzemom dediščine.

Kaj če po podedovani nepremičnini pozneje prodam?

Prodaja podedovane nepremičnine je ločeno davčno vprašanje — presoja se po pravilih o dohodnini od dobička iz kapitala, ne po ZDDD. Pomembna sta datum pridobitve in vrednost ob pridobitvi, zato je položaj smiselno preveriti pred prodajo.

Kaj če dediščino odklonim?

Kdor se dediščini odpove, je ne prejme in zanjo ne plača davka; hkrati ne odgovarja za zapustnikove dolgove.