Preoblikovanje s.p. v d.o.o.: koraki, davčne posledice in pasti

Preoblikovanje samostojnega podjetnika (s.p.) v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) ni le administrativni korak, temveč odločitev o tem, kako bo podjetje odgovarjalo za obveznosti, kako bo obdavčeno in kako bo nekoč prešlo na naslednjo generacijo ali novega lastnika. Pri pravilno izpeljanem postopku nova družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja prenesenega podjetja.

V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj se podjetniki odločajo za ta korak, kako postopek poteka po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in kje se najpogosteje zalomi.

Zakaj preoblikovanje

Najpogostejši razlogi so omejitev odgovornosti (pri s.p. podjetnik odgovarja z vsem svojim premoženjem, pri d.o.o. praviloma le družba s svojim), lažji vstop družbenikov ali investitorja, urejeno nasledstvo in pogosto davčna optimizacija ob rasti dejavnosti.

Preoblikovanje ni vedno prava izbira, pri majhnem obsegu lahko stroški in obveznosti d.o.o. presežejo koristi. Odločitev je smiselno presoditi za konkreten primer.

Kako postopek poteka

Postopek statusnega preoblikovanja po ZGD-1 temelji na prenosu podjetja podjetnika na novo ali prevzemno družbo. Podjetnik sprejme sklep o prenosu, pripravi se ustrezna dokumentacija (med drugim na podlagi računovodskih izkazov), sklene se akt o ustanovitvi oziroma povečanju kapitala, vse pa se izvede pred notarjem in vpiše v sodni register.

Z vpisom družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v pravice in obveznosti podjetja, pogodbe, terjatve in dolgove, kar pomeni, da poslovanje teče naprej brez prekinitve razmerij. Časovnica in dokumentacija se uskladita z notarjem in računovodjo.

Davčna nevtralnost in pogoji

Ob izpolnjevanju pogojev iz davčne zakonodaje je preoblikovanje lahko davčno nevtralno, torej brez takojšnje obdavčitve skritih rezerv ob prenosu. Pogoji se nanašajo na ohranitev knjigovodskih vrednosti in na nadaljevanje dejavnosti. Če niso izpolnjeni, lahko nastane davčna obveznost.

Ker so davčni pogoji natančni in se posledice razlikujejo od primera do primera, je davčni vidik treba presoditi vnaprej, skupaj z računovodjo oziroma davčnim svetovalcem.

Pogoste pasti

Najpogostejše težave: neurejene pogodbe in dovoljenja, ki se ob prenosu izkažejo za neprenosljiva brez soglasja nasprotne strankenepravilno določena vrednost prenesenega podjetja, ter spregled davčnih pogojev, zaradi katerega preoblikovanje izgubi davčno nevtralnost. Vse troje je mogoče predvideti in odpraviti pred izvedbo.

Po korakih: od sklepa do vpisa

V praksi postopek poteka tako: 1) presodimo smiselnost in obliko (nova ali prevzemna družba) ter z računovodjo pripravimo podlage iz računovodskih izkazov2) podjetnik sprejme sklep o prenosu podjetja3) pripravi se ustanovitveni oziroma korporacijski akt4) postopek se izvede pri notarju5) sledi vpis v sodni register, s katerim nova družba nastane in kot univerzalni naslednik vstopi v razmerja podjetja.

6) Po vpisu uredimo še prenose, ki terjajo soglasje (npr. nekatere pogodbe, dovoljenja, bančna razmerja) in vpis dejanskih lastnikov. Že pred začetkom preverimo, katere pogodbe so neprenosljive brez soglasja, to je najpogostejši vzrok zapletov.

Preoblikovanje je pogosto prvi korak širšega poslovnega nasledstva ali priprave na prodajo, saj d.o.o. olajša vstop družbenikov in prenos deležev.

Kdaj preoblikovanje (še) ni smiselno

Preoblikovanje ni vedno prava izbira. Pri majhnem obsegu poslovanja lahko dodatne obveznosti d.o.o. (računovodstvo, organi, formalnosti) presežejo koristi omejene odgovornosti. Smiselno je presoditi pričakovano rast, tveganja dejavnosti in načrte glede vstopa družbenikov ali prenosa.

Pomembna je tudi časovnica glede davčnega obdobja in usklajenost z računovodjo. Odločitev zato vedno vežemo na konkretne številke in cilje. Pogosto je preoblikovanje šele prvi korak širšega statusnega in nasledstvenega načrtovanja.

Odgovornost za obveznosti, nastale pred preoblikovanjem

Pogosto vprašanje je, ali se podjetnik z d.o.o. razbremeni odgovornosti za pretekle obveznosti. Družba kot univerzalni naslednik prevzame obveznosti, vendar zakon za določeno obdobje ureja tudi nadaljnjo odgovornost za obveznosti, nastale pred preoblikovanjem.

To pomeni, da preoblikovanje ni način za izogibanje obstoječim dolgovom. Je pa pomembno za omejitev odgovornosti pri prihodnjih poslih. Konkreten obseg in trajanje te odgovornosti presodimo za vaš primer v okviru statusnega prava.