Prodaja poslovnega deleža v d.o.o.: postopek in davki

Prodaja poslovnega deleža je pogosto najpomembnejša transakcija v življenju podjetja, bodisi kot izstop družbenika, vstop investitorja ali prenos na naslednika. Videti je preprosta (»podpišemo pogodbo«), a ima tri pasti, ki znajo drago stati: obličnost, predkupno pravico in davke.

Ta članek obravnava pravno izvedbo in obdavčitev prenosa deleža. Kadar gre za celoten postopek nakupa oziroma prodaje podjetja od pisma o nameri do zaključka, glejte vodnik Prodaja podjetja: od LOI do SPA. O pregledu družbe pred nakupom pišemo v prispevku o skrbnem pravnem pregledu.

Oblika: brez notarskega zapisa ni prenosa

Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža mora biti v obliki notarskega zapisa (481. člen ZGD-1). To ni formalnost. Pogodba, ki predpisane oblike nima, je nična (55. člen OZ) in deleža ne prenese. Notarski zapis je tako hkrati pogoj veljavnosti in prva varovalka transakcije.

Predkupna pravica drugih družbenikov

Kadar delež kupuje oseba zunaj družbe, imajo obstoječi družbeniki praviloma predkupno pravico. Prodajalec jih mora pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih ter jim dati rok za uveljavitev pravice. To pravico je mogoče v družbeni pogodbi drugače urediti, torej omejiti, razširiti ali izključiti, zato je prvi korak vedno pregled veljavne družbene pogodbe. Predkupno pravico in druge omejitve prenosa je smiselno urediti že vnaprej, v družbeniški pogodbi (SHA). Spregled predkupne pravice je eden pogostih razlogov za poznejše izpodbijanje prodaje.

Postopek korak za korakom

1. Pregled družbene pogodbe: predkupna pravica, morebitno zahtevano soglasje družbe ali drugih družbenikov za prenos.
2. Dogovor o ceni in pogojih ter (pri kupcu) skrbni pravni pregled družbe, torej stanje, obveznosti in tveganja.
3. Spoštovanje predkupne pravice: pisna ponudba obstoječim družbenikom, kadar se prodaja tretjemu.
4. Pogodba v obliki notarskega zapisa z jamstvi prodajalca o stanju družbe.
5. Vpis spremembe družbenika v sodni register. Notar praviloma vloži elektronski predlog, o vpisu pa odloči registrsko sodišče.
6. Obvestilo poslovodji in uskladitev evidenc družbe.

Kdaj kupec pridobi položaj družbenika

Ločiti je treba dvoje. Materialnopravni prenos deleža se opravi z veljavno pogodbo v obliki notarskega zapisa. Vpis v sodni register pa ima predvsem legitimacijski učinek, saj omogoča uresničevanje korporacijskih pravic v razmerju do družbe. Vpis pri tem ni absolutno konstitutiven. Sodna praksa opozarja, da se družba na podatke registra ne more sklicevati tako, da bi to omogočalo zlorabo (prim. VSRS III Ips 17/2021). Za morebitne obveznosti do družbe, dospele pred prijavo prenosa, odsvojitelj in pridobitelj do družbe odgovarjata solidarno (482. člen ZGD-1). To se nanaša na razmerje do družbe, ne na vse dolgove družbe do zunanjih upnikov.

Kaj kupec dejansko prevzame

Družba po prodaji deleža ostane ista pravna oseba in sama odgovarja za svoje dolgove. Kupec kot novi lastnik pa gospodarsko prevzame tveganje, da obstoječe obveznosti in spori znižujejo vrednost deleža, ki ga kupuje. Prav zato sta skrbni pravni pregled in jamstva prodajalca v pogodbi (o stanju družbe, obveznostih, sporih) osrednji del vsake resne transakcije.

Davki: dohodnina od dobička iz kapitala

Spodnje stopnje veljajo za prodajalca, ki je fizična oseba in slovenski davčni rezident. Obdavči se dobiček iz kapitala. Davčna osnova je razlika med prodajno in nabavno vrednostjo deleža, zmanjšana za normirane stroške (po 1 % od nabavne in 1 % od prodajne vrednosti, priznana največ do višine pozitivne razlike med vrednostjo ob odsvojitvi in ob pridobitvi). Stopnja se znižuje z dobo imetništva:

Doba imetništva deleža	Stopnja dohodnine
do 5 let	25 %
po 5 letih	20 %
po 10 letih	15 %
po 15 letih	0 % (oproščeno)

Davek je dokončen (cedularni), napoved pa je treba oddati do 28. februarja naslednjega leta (oziroma do ustrezno podaljšanega roka, kadar ta dan pade na nedelovni dan). Pri neodplačnem prenosu (na primer podaritvi zakoncu ali otroku) oziroma zamenjavi deležev v okviru statusnega preoblikovanja je pod pogoji mogoč odlog ugotavljanja davčne obveznosti (100. člen ZDoh-2). Ta ni avtomatičen, temveč zahteva pravočasno priglasitev in odločitev davčnega organa (skladno z aktualnimi pojasnili FURS). Podaritev pri tem ni prodaja.

Če je prodajalec pravna oseba, se dobiček vključi v osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Ob izpolnjenih zakonskih pogojih lahko velja delni (50-odstotni) izvzem, sicer velja splošna obravnava, ki jo je treba presoditi za vsak primer. Glede DDV velja: zasebna odsvojitev fizične osebe je lahko zunaj področja DDV, odsvojitev v okviru dejavnosti davčnega zavezanca pa je lahko oproščena finančna transakcija.

Kaj mora pri prodaji poznati kupec

Nabavna vrednost, po kateri kupec delež pridobi, bo njegova izhodiščna vrednost za morebitno prihodnjo prodajo, zato je pravilno dokumentirana cena pomembna tudi zanj. Ključne klavzule pogodbe (cena, jamstva, zavarovanja) podrobneje obravnavamo v prispevku o pogodbi SPA in njenih ključnih klavzulah.

Kaj pripraviti za uvodni razgovor

• veljavno družbeno pogodbo in zadnje izkaze družbe,
• podatke o deležu (višina, doba imetništva, nabavna vrednost),
• morebitne dogovore s kupcem ali sodružbeniki,
• pregled znanih obveznosti in tveganj družbe.

Pogosta vprašanja

Ali je prodaja deleža brez notarskega zapisa veljavna?

Ne. Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža mora biti v obliki notarskega zapisa (481. člen ZGD-1). Brez predpisane oblike je nična (55. člen OZ) in deleža ne prenese.

Morajo drugi družbeniki soglašati s prodajo?

Odvisno od družbene pogodbe. Praviloma imajo predkupno pravico (pisno obvestilo, rok za odgovor), lahko pa pogodba zahteva tudi soglasje družbe ali sodružbenikov. Prvi korak je zato vedno pregled družbene pogodbe.

Ali lahko prodam samo del poslovnega deleža?

Da. Poslovni delež je mogoče deliti in odsvojiti tudi le v delu (483. člen ZGD-1), pri čemer veljajo zakonske zahteve in morebitne omejitve iz družbene pogodbe. Tudi taka odsvojitev mora biti v obliki notarskega zapisa.

Koliko davka plačam pri prodaji deleža?

Kot fizična oseba (davčni rezident) dohodnino od dobička iz kapitala na razliko med prodajno in nabavno vrednostjo (zmanjšano za normirane stroške). Stopnja je 25 % do 5 let imetništva, nato 20 % oziroma 15 %, po 15 letih pa je odsvojitev oproščena.

Kdaj kupec pridobi položaj družbenika?

Delež se prenese z veljavno pogodbo v notarskem zapisu, vpis v sodni register nato omogoča uresničevanje pravic v razmerju do družbe. Vpis ni absolutno konstitutiven, saj se družba nanj ne more sklicevati na način, ki bi omogočal zlorabo (prim. VSRS III Ips 17/2021).

Koliko stane notarski zapis?

Strošek je odvisen od vrednosti in zahtevnosti posla ter notarske tarife. Konkretno ceno pove notar glede na posamezno transakcijo.