Pogodba med družbeniki (SHA): zakaj jo potrebujete in katere klavzule štejejo
Pogodba med družbeniki je dogovor o razmerjih, ki jih družbena pogodba ne ureja, in ni javno objavljena. Pojasnimo, katere klavzule štejejo in zakaj jo skleniti, dokler so odnosi med družbeniki dobri.
Dokler v podjetju vlada soglasje, se zdi pogodba med družbeniki odveč. Ko pa nastane nesoglasje, o razdelitvi dobička, smeri razvoja, vstopu investitorja ali izstopu enega od družbenikov, je pogosto prepozno za mirno ureditev. Pogodba med družbeniki (Shareholders’ Agreement, SHA) je dogovor med družbeniki, ki vnaprej določi pravila igre.
V nadaljevanju pojasnjujemo, v čem se SHA razlikuje od družbene pogodbe in katere klavzule v praksi najbolj zanesljivo preprečijo spore.
SHA in družbena pogodba: kaj je razlika
Družbena pogodba (oziroma akt o ustanovitvi) je javni temeljni akt družbe, vpisan v sodni register. Pogodba med družbeniki je praviloma zaupen dogovor med družbeniki, ki podrobneje uredi njihova medsebojna razmerja in pogosto vsebuje določila, ki jih lastniki ne želijo razkriti javnosti.
Obe se dopolnjujeta: nekatera vprašanja morajo biti urejena v družbeni pogodbi, druga pa so primernejša za zaupno pogodbo med družbeniki.
Klavzule o prenosu deležev
Jedro SHA so pravila o tem, kdaj in komu je mogoče prenesti delež: predkupna pravica ostalih družbenikov, pravica do skupne prodaje (tag-along) za manjšinske družbenike in pravica do prisilne pridružitve prodaji (drag-along) za večinske. Brez teh klavzul lahko družbenik delež proda osebi, ki ostalim ne ustreza.
Odločanje, blokade in izstop
SHA določi, o čem odloča navadna večina in za kaj je potrebno kvalificirano soglasje (npr. zadolževanje, prodaja premoženja, sprejem novih družbenikov). Predvidi tudi mehanizme za razrešitev blokade (deadlock), kadar se družbeniki ne morejo dogovoriti, ter pravila za izstop in izključitev družbenika in določitev vrednosti deleža.
Zaščita znanja, konkurenca in dobiček
Pogosto se uredijo še konkurenčna prepoved, varovanje poslovnih skrivnosti, politika izplačila dobička in pravila o financiranju družbe (npr. obveznost dokapitalizacije). Cilj je, da pričakovanja, ki si jih družbeniki pogosto le mislijo, postanejo zapisana in iztožljiva.
Primer: kako SHA prepreči blokado
Predstavljajte si družbo z dvema enakovrednima družbenikoma (50:50). Brez dogovora vsako pomembnejše vprašanje, o katerem se ne strinjata, povzroči blokado, družba obstane. Pogodba med družbeniki to prepreči vnaprej: določi, o čem zadošča navadna večina, za kaj je potrebno soglasje, in uvede mehanizem za razrešitev blokade (npr. mediacija ali odkupni mehanizem).
Pogodba uredi tudi, kaj se zgodi ob izstopu ali izključitvi družbenika in kako se določi vrednost deleža, prav to je sicer najpogostejši vir sporov. Vse to so vprašanja, ki jih je najlažje urediti, dokler med družbeniki še vlada soglasje.
Pogodba med družbeniki je jedro zaščite podjetja in se pogosto pripravi ob vstopu investitorja ali v okviru poslovnega nasledstva.
Kdaj jo skleniti in kaj vključiti
Najboljši trenutek za pogodbo med družbeniki je ob ustanovitvi ali ob vstopu novega družbenika oziroma investitorja, torej takrat, ko še vlada soglasje. Sklenitev sredi spora je težja in dražja, a še vedno koristna.
Smiseln nabor vključuje: pravila odločanja in kvalificirana soglasja, prenos deležev (predkupna pravica, tag-along, drag-along), razrešitev blokade, izstop in izključitev z metodo vrednotenja, konkurenčno prepoved in politiko dobička. Pogodbo prilagodimo velikosti in dejavnosti družbe v okviru zaščite podjetja.
Financiranje, dokapitalizacija in poslovne skrivnosti
Pogodba med družbeniki pogosto uredi tudi financiranje družbe: ali in pod kakšnimi pogoji so družbeniki zavezani k dokapitalizaciji ali posojilom, ter kaj se zgodi, če eden v tem ne sodeluje (npr. razvodenitev deleža).
Ureja se tudi varovanje poslovnih skrivnosti in konkurenčna prepoved, da odhajajoči družbenik znanja in strank ne odnese h konkurenci. Ta vprašanja so del zaščite podjetja in se navezujejo na izstop družbenika.
Kaj pripraviti za uvodni razgovor
Koristni so: družbena pogodba oziroma akt o ustanovitvi, lastniška struktura in deleži, morebitne obstoječe dogovore med družbeniki ter ključna odprta vprašanja (odločanje, vstop investitorja, izstop).
Na tej podlagi pripravimo pogodbo med družbeniki, prilagojeno vaši družbi, v okviru zaščite podjetja.
Je pogodba med družbeniki obvezna?
Ni zakonsko obvezna, je pa močno priporočljiva povsod, kjer je družbenikov več. Brez nje veljajo le splošna pravila, ki pogosto ne ustrezajo dejanskim pričakovanjem lastnikov.
Kakšna je razlika med tag-along in drag-along?
Tag-along varuje manjšino, pravica, da se pridruži prodaji pod enakimi pogoji. Drag-along varuje večino, pravica, da manjšino prisili k prodaji ob prodaji celote.
Lahko SHA sklenemo tudi pozneje?
Da, mogoče jo je skleniti kadar koli ob soglasju družbenikov. Lažje je, dokler ni odprtih sporov. Pozneje je dogovor težji, a še vedno koristen.
Ali je SHA javna?
Praviloma ne, je zaupen dogovor med družbeniki, za razliko od družbene pogodbe, ki je vpisana v javni sodni register.
Kaj je deadlock klavzula?
Določilo za razrešitev blokade pri enakovrednih družbenikih, od mediacije do odkupnih mehanizmov (npr. ponudba za odkup deleža). Prepreči, da bi nesoglasje ohromilo družbo.
Ali SHA velja, če je v nasprotju z družbeno pogodbo?
Razmerja je treba uskladiti. Nekatera vprašanja morajo biti v družbeni pogodbi. Pogodba med družbeniki jih dopolnjuje, ne pa prebije. Uskladitev preverimo pri pripravi.
Pravni viri
Povezave vodijo na uradne vire (PISRS in pristojne institucije). Vsebina je splošna informacija in ne nadomešča pravnega nasveta.