Izstop in izključitev družbenika: pravice, postopek in vrednost deleža
Družbenik lahko iz d.o.o. izstopi ali je iz utemeljenih razlogov izključen, jedro spora pa je največkrat vrednost deleža. Razložimo postopek, pravice in kako se vrednost določi.
Vstop v družbo je praviloma lažji od izstopa. Ko sodelovanje med družbeniki ni več mogoče, zaradi globokega nesoglasja, kršitev ali blokade odločanja, se odpre vprašanje, kako lahko nekdo družbo zapusti ali kako je mogoče problematičnega družbenika iz nje odstraniti. Izstop in izključitev sta urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in pogosto dodatno v pogodbi med družbeniki.
V nadaljevanju pojasnjujemo razliko med izstopom in izključitvijo, kako se določi vrednost deleža in zakaj je vnaprejšnja ureditev v pogodbi med družbeniki tako pomembna.
Izstop družbenika
Izstop je dejanje družbenika, ki želi iz družbe iziti, praviloma zaradi utemeljenega razloga, ko mu ostajanje v družbi ni več mogoče pričakovati (npr. trajno nesoglasje ali oškodovanje). Postopek in pogoji so lahko opredeljeni v družbeni pogodbi ali pogodbi med družbeniki, sicer veljajo zakonska pravila. V skrajnem primeru o izstopu odloči sodišče.
Z izstopom družbeniku praviloma pripada izplačilo vrednosti njegovega deleža, kar odpira osrednje vprašanje, vrednotenje.
Izključitev družbenika
Izključitev je odstranitev družbenika proti njegovi volji, kadar s svojim ravnanjem družbi povzroča škodo ali onemogoča njeno delovanje (npr. huda kršitev obveznosti). Tudi izključitev se praviloma uveljavlja po sodni poti, razen če pogodba določa drugačen mehanizem.
Tako izstop kot izključitev sta zahtevna in pogosto sporna. Brez vnaprejšnje ureditve se postopek lahko zavleče in podjetje ohromi.
Določitev vrednosti deleža
Najpogostejši kamen spotike je vrednost poslovnega deleža. Če je metoda vrednotenja določena vnaprej (v pogodbi med družbeniki), je spora manj. Sicer se vrednost ugotavlja s cenitvijo, pri čemer se stranki pogosto ne strinjata o metodi (knjigovodska, tržna, donosna vrednost).
Smiselno je vnaprej določiti, kako se delež vrednoti, kdaj (na kateri dan) in kako se izplača (enkratno ali obročno), da se ob izstopu ne odpre nov spor.
Zakaj vnaprejšnja ureditev šteje
Pogodba med družbeniki lahko izstop in izključitev uredi mirno in predvidljivo: opredeli razloge, postopek, metodo vrednotenja in način izplačila. Brez nje se vsako tako vprašanje rešuje od začetka, pogosto pred sodiščem, z negotovim izidom in visokimi stroški za vse vpletene.
Primer: izstop ob trajni blokadi
Pogost scenarij: družbenik se ne strinja s smerjo družbe, odločanje je blokirano, sodelovanje pa neznosno. Če pogodba med družbeniki ureja izstop, ravnamo po njej, z dogovorjeno metodo vrednotenja in načinom izplačila. Če je ne, se izstop uveljavlja po zakonu, v skrajnem primeru po sodni poti.
Ključno je, da že na začetku zavarujemo dokazni položaj (zapisniki, korespondenca, sklepi), saj se vrednost deleža in utemeljenost razloga pogosto presojata za nazaj. Vzporedno preverimo, ali je mogoča mirna rešitev, odkup deleža s strani ostalih družbenikov ali tretjega.
Izstop in izključitev sta del širše zaščite podjetja. Kadar preraseta v spor o vrednosti ali ravnanju, se prelijeta v gospodarski spor.
Stroški, čas in mirne rešitve
Sodni spor o izstopu ali izključitvi je lahko dolgotrajen in drag, izid pa negotov, zlasti pri sporni vrednosti deleža. Zato pred sodno potjo vedno preverimo možnost mirne rešitve: odkup deleža s strani ostalih družbenikov ali tretjega, sporazumno določitev vrednosti ali postopen izstop.
Kjer obstaja pogodba med družbeniki z dogovorjeno metodo vrednotenja, je postopek hitrejši in cenejši. Kadar spor preide na sodišče, ga vodimo kot gospodarski spor s skrbno dokazno pripravo.
Kako se v praksi vrednoti delež
Vrednost deleža je najpogostejši predmet spora. V praksi se uporabljajo različne metode: knjigovodska (po vrednosti iz bilance), tržna (po dosegljivi prodajni ceni) in donosna (po pričakovanih donosih). Vsaka da lahko bistveno drugačen rezultat.
Brez vnaprej dogovorjene metode se vrednost ugotavlja s cenitvijo, stranki pa se pogosto ne strinjata o pristopu, od tod dolgi spori. Zato v pogodbi med družbeniki priporočamo, da se metoda in dan vrednotenja določita vnaprej.
Kaj pripraviti za uvodni razgovor
Koristni so: družbena pogodba in morebitna pogodba med družbeniki, lastniška struktura, dokumentacija o spornem ravnanju ali blokadi (zapisniki, sklepi, korespondenca) in računovodski podatki za vrednotenje deleža.
Na tej podlagi ocenimo možnosti izstopa, izključitve ali mirne rešitve in pristop k vrednotenju, del zaščite podjetja oziroma gospodarskih sporov.
Ali lahko družbenik kadar koli izstopi?
Ne brez podlage. Izstop je praviloma vezan na utemeljen razlog ali na pravila pogodbe med družbeniki. Sicer o njem v skrajnem primeru odloča sodišče.
Kako se določi, koliko mi pripada za delež?
Po vrednosti deleža, ki se ugotovi s cenitvijo, če metoda ni dogovorjena vnaprej. Prav zato je smiselno metodo in dan vrednotenja določiti v pogodbi med družbeniki.
Lahko družbenika izključimo zaradi nesoglasij?
Le ob utemeljenih razlogih (npr. huda kršitev ali oškodovanje), praviloma po sodni poti ali po mehanizmu iz pogodbe. Sama nesoglasja brez kršitev za izključitev praviloma ne zadoščajo.
Koliko traja tak postopek?
Odvisno od tega, ali je urejen v pogodbi ali poteka po sodni poti, in od spornosti vrednotenja. Vnaprejšnja ureditev postopek bistveno skrajša.
Kdo izplača vrednost deleža ob izstopu?
Praviloma družba ali ostali družbeniki, odvisno od podlage in dogovora. Način in roki izplačila so lahko določeni v pogodbi med družbeniki.
Ali izstop pomeni tudi prenehanje osebnih jamstev?
Ne nujno. Osebna poroštva ali jamstva za obveznosti družbe lahko ostanejo v veljavi. Ob izstopu jih je treba posebej urediti.
Pravni viri
Povezave vodijo na uradne vire (PISRS in pristojne institucije). Vsebina je splošna informacija in ne nadomešča pravnega nasveta.