Normiranec in d.o.o.: kdaj je prehod smiseln in kaj se spremeni

Družba z omejeno odgovornostjo ne more biti normiranec. Kdor se iz normiranega s.p. preoblikuje v d.o.o., preide na dejanske stroške in pri nizkih stroških praviloma plača več davka. Prehod postane davčno zanimiv, ko povprečje prihodkov dveh let preseže 120.000 EUR in normiranost preneha. Razlogi zunaj davkov, kot so odgovornost, zaposleni in družbenik, veljajo ne glede na to.
Pravila za normirance v letu 2026
| Polni s.p. | Popoldanski s.p. | |
|---|---|---|
| Prag povprečja prihodkov dveh predhodnih let | 120.000 EUR | 50.000 EUR |
| Normirani odhodki | 80 odstotkov prihodkov do 60.000 EUR | 80 odstotkov do 12.500 EUR in 40 odstotkov od 12.500 do 30.000 EUR |
| Dohodnina | 20 odstotkov do 72.000 EUR davčne osnove, 35 odstotkov nad tem | 20 odstotkov do 33.000 EUR davčne osnove, 35 odstotkov nad tem |
Polni s.p. pomeni, da je podjetnik iz dejavnosti zavarovan za polni delovni čas vsaj devet mesecev v letu. Za podjetnika, ki ne spada v nobeno od obeh skupin, na primer ker je bil eno leto polni in drugo popoldanski, velja prag 85.000 EUR (6. člen ZPZR).
D.o.o. ne more biti normiranec
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb normiranih odhodkov za družbe ne pozna več. Določbe, ki so jih urejale (67.b do 67.e člen ZDDPO-2), so črtane. Družba plača 22 odstotkov davka od dobička, izračunanega iz dejanskih prihodkov in odhodkov. Lastnik prejema plačo, ob izplačilu dobička pa plača še 25 odstotkov.
Kaj to pomeni v številkah
Primer je storitveni podjetnik z dejanskimi stroški v višini desetine prihodkov in plačo 2.536 EUR bruto na mesec v d.o.o.
| Letni prihodki | Ostane kot normiranec | Ostane v d.o.o. |
|---|---|---|
| 50.000 EUR | 35.200 EUR | 24.700 EUR |
| 80.000 EUR | 55.500 EUR | 40.500 EUR |
| 120.000 EUR | 71.400 EUR | 61.600 EUR |
Pri teh številkah normiranec obdrži približno 10.000 do 15.000 EUR več na leto. Priznanih ima do 48.000 EUR odhodkov, ki jih v resnici nima.
Ko normiranost preneha, se slika obrne. Podjetnik s prihodki 140.000 EUR in stroški 14.000 EUR kot s.p. z dejanskimi stroški obdrži približno 62.000 EUR, v d.o.o. pa približno 72.100 EUR.
Kdaj normiranec izpade iz sistema
Normiranec mora preiti na dejanske prihodke in odhodke, če povprečje njegovih prihodkov dveh zaporednih predhodnih let preseže prag (trinajsti odstavek 6. člena ZPZR). En dober letnik torej še ne pomeni izstopa. Dve leti, ki sta v povprečju nad pragom, ga pomenita.
V prihodke se štejejo tudi prihodki povezanih oseb, razen če podjetnik dokaže, da glavni razlog za tako ureditev poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za normirane odhodke.
Normirani s.p. in d.o.o. hkrati
Pogosta zamisel je, da podjetnik obdrži normirani s.p. in del posla prenese na novo d.o.o. Zakon je na to pripravljen. Prihodki družbe, ki jo je podjetnik ustanovil, in prihodki povezanih oseb se lahko prištejejo k njegovim, ko se presoja prag (osmi, deveti in trinajsti odstavek 6. člena ZPZR). Delitev posla, katere glavni namen je ostati pod pragom, zato ne deluje.
Kadar imata s.p. in družba različni dejavnosti in vsak svoj poslovni razlog, je presoja drugačna. Opraviti jo je treba vnaprej, ne po prvi davčni kontroli.
Kdaj je prehod v d.o.o. za normiranca smiseln
- Prihodki se bližajo pragu ali so ga presegli. Normiranost bo prenehala, pri višjem dobičku pa je d.o.o. davčno ugodnejša od s.p. z dejanskimi stroški.
- Dejanski stroški rastejo. Z zaposlenimi, materialom in podizvajalci se prednost normiranih odhodkov zmanjšuje.
- Dejavnost nosi tveganje. Normiranec odgovarja z vsem svojim premoženjem kot vsak s.p.
- Prihaja družbenik ali investitor. V s.p. ne more vstopiti.
- Kupci ali razpisi pričakujejo družbo.
Kako poteka preoblikovanje normiranca
Postopek je enak kot pri vsakem podjetniku. Podjetje se po ZGD-1 prenese na novo ali obstoječo družbo, ki vstopi v vsa pravna razmerja. Sklep o prenosu se opira na računovodske izkaze na presečni dan, zato jih je treba pripraviti tudi, če podjetnik sicer vodi poenostavljene evidence. Davčno nevtralnost prenosa je treba priglasiti.
Roke opisujemo v članku Preoblikovanje s.p. v d.o.o. z novim letom, davčno primerjavo pri dejanskih stroških pa v članku S.p. ali d.o.o.: kdaj se preoblikovanje splača.
Ali je d.o.o. lahko normiranec?
Ne. Določbe ZDDPO-2 o normiranih odhodkih za pravne osebe so črtane. Družba ugotavlja davčno osnovo iz dejanskih prihodkov in odhodkov.
Kdaj normiranec izgubi pravico do normiranih odhodkov?
Ko povprečje prihodkov dveh zaporednih predhodnih let preseže 120.000 EUR pri polnem s.p. oziroma 50.000 EUR pri popoldanskem. Upoštevajo se tudi prihodki povezanih oseb.
Ali lahko imam normirani s.p. in d.o.o. hkrati?
Lahko, vendar se prihodki družbe in povezanih oseb lahko prištejejo k prihodkom s.p., ko se presoja prag. Izjema velja, če dokažete, da glavni razlog za tako ureditev ni izpolnjevanje pogojev za normirane odhodke.
Ali se normirancu splača d.o.o.?
Pri nizkih dejanskih stroških in prihodkih pod pragom davčno praviloma ne. Smiselna je zaradi odgovornosti, zaposlenih ali družbenika in takrat, ko normiranost zaradi prihodkov preneha.
Pravni viri
- Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), PISRS
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2), PISRS
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), PISRS
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), PISRS
Povezave vodijo na uradne vire (PISRS). Zneski so orientacijski izračun po pravilih za leto 2026. Vsebina je splošna informacija in ne nadomešča pravnega ali davčnega nasveta.