Novela zakona o dedovanju 2026: kaj se spreminja pri nujnem deležu, oporokah in zapuščinskem postopku

Novela Zakona o dedovanju še ni sprejeta. Predlog, ki ga je Ministrstvo za pravosodje objavilo 2. oktobra 2026, predvideva tri večje spremembe: zapuščinske postopke bi vodili notarji, iz kroga nujnih dedičev bi izpadli dedi, babice, bratje in sestre, sodna oporoka pa bi bila ukinjena. Tudi po sprejemu bi se nova pravila začela uporabljati šele eno leto po uveljavitvi. Do takrat veljajo sedanja pravila.
O predlogu se veliko piše. Za večino družin je slika mirnejša, kot kažejo naslovi. Predlog ne ukinja nujnega deleža otrok, zakonca in staršev. Največja sprememba je, kdo vodi zapuščinski postopek. Vsebinsko se spreminjata še krog nujnih dedičev in oblike oporok. V nadaljevanju povzemamo, kaj piše v besedilu predloga, kaj še ni znano in kaj to pomeni za vas.
Kaj predlog spreminja na kratko
| Področje | Zdaj | Po predlogu |
|---|---|---|
| Kdo vodi zapuščinski postopek | okrajno sodišče | sodišče postopek začne in zanj pooblasti notarja, sporna dejstva rešuje sodišče |
| Nujni dediči | potomci, posvojenci in njihovi potomci, starši in zakonec, pod posebnimi pogoji tudi dedi, babice, bratje in sestre | potomci, posvojenci in njihovi potomci, starši in zakonec |
| Sodna oporoka | mogoča | ukinjena, notarska oporoka ostane |
| Hramba oporoke pri sodišču | mogoča | ukinjena |
| Zapuščina brez dedičev | postane lastnina države | nepremičnine na stavbnih zemljiščih postanejo lastnina občine |
| Začetek uporabe | veljajo sedanja pravila | eno leto po uveljavitvi zakona |
Zapuščinski postopek pri notarju: kako bi potekal
To je osrednja sprememba. Postopek bi se še vedno začel po uradni dolžnosti na sodišču. Ko sodišče prejme smrtovnico, bi s sklepom pooblastilo notarja, da postopek vodi naprej. Dokler se nova ureditev ne začne uporabljati, postopke vodijo sodišča.
Notar bi opravil poizvedbe o dedičih in premoženju, vodil postopek po enakih pravilih kot sodišče in izdal sklep o dedovanju. Če bi se dediči sprli o dejstvih, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, bi moral zadevo vrniti sodišču. O spornih pravnih vprašanjih bi lahko odločil sam.
Zoper sklep notarja predlog predvideva ugovor v 30 dneh od vročitve. Ugovor bi se vložil pri notarju, o njem bi odločal sodnik, do odločitve pa se sklep ne bi izvršil.
Ministrstvo spremembo utemeljuje z obremenjenostjo sodišč. Po podatkih iz gradiva so zapuščinska sodišča leta 2025 prejela 21.940 zadev, 31. julija 2026 pa je bilo nerešenih 11.831 zadev. V pravdo gre le približno 5 do 6 odstotkov zadev, velika večina je nespornih.
Za dediče bi to pomenilo, da bi v nesporni zadevi namesto na sodišče prišli k notarju. Pravila o tem, kdo deduje in koliko, se s tem ne spremenijo. Kako poteka postopek danes, pojasnjujemo v članku Zapuščinski postopek: kako poteka in kako se izogniti zapletom.
Dediči si notarja ne bi izbirali sami. Zadeve bi se notarjem dodeljevale enakomerno, po območjih, določenih glede na bližino sodišča in sedeža notarja. Notar bi moral postopek končati v treh mesecih od prejema zadeve. Rok ni jamstvo. Če ga iz upravičenih razlogov ne bi ujel, bi moral o tem poročati sodišču. Sodišče bi njegovo delo nadziralo in bi mu zadevo iz utemeljenih razlogov lahko odvzelo.
Koliko bi stal postopek pri notarju
Višina plačila še ni določena. Notar za to delo ne bi zaračunal notarske pristojbine, temveč nagrado, ki jo predpiše minister za pravosodje. Za posamezna dejanja, na primer popis zapuščine, je predvidena posebna nagrada. Predlagatelj napoveduje, da skupni strošek za dediče ne bo višji od sedanje sodne takse. To je napoved, ne zagotovilo.
Nujni dediči po noveli: kdo bi izgubil pravico do nujnega deleža
Po veljavnem 25. členu Zakona o dedovanju so nujni dediči zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, starši in zakonec. Dedi, babice, bratje in sestre so nujni dediči le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Predlog črta prav to drugo skupino. Ministrstvo navaja, da preživetje teh oseb danes zagotavlja sistem socialnega varstva, zato omejitev oporočne svobode v njihovo korist ni več potrebna.
Potomci, zakonec in starši ostanejo nujni dediči. Kot doslej to velja le, če bi v konkretnem primeru dedovali tudi po zakonu. Starši so na primer nujni dediči le, kadar zapustnik nima potomcev. Za zunajzakonska partnerja še naprej veljajo enaka pravila kot za zakonca.
Višina nujnega deleža ostaja enaka. Za potomce in zakonca znaša polovico, za starše pa tretjino zakonitega dednega deleža, ne celotne zapuščine. Primer: otrok, ki bi po zakonu dedoval polovico zapuščine, ima nujni delež v višini četrtine zapuščine. Več o tem v članku Oporoka in nujni delež.
Sprememba torej zadeva ozek krog primerov. Pomembna je predvsem za ljudi brez potomcev, ki želijo z oporoko prosto razporediti premoženje, po zakonu pa bi dedovali tudi njihovi bratje, sestre ali stari starši.
Sodna oporoka in hramba oporoke pri sodišču
Predlog ukinja sodno oporoko, torej oporoko, ki jo po zapustnikovi izjavi sestavi sodnik. Ukinja tudi hrambo oporok pri sodišču. Ministrstvo meni, da sodelovanje sodišča pri sestavi oporoke ni več potrebno, ker enake učinke javne listine zagotavlja notarska oporoka, ki ostane.
Predlog ne ukinja lastnoročne oporoke in pisne oporoke pred pričami. Katero obliko izbrati in na kaj paziti, pojasnjujemo v članku Kako napisati oporoko.
Oporoke, ki bodo ob začetku uporabe zakona v hrambi pri sodišču, bi tam ostale. Tako določa 45. člen predloga. Prehodne določbe predloga tudi ne določajo, da bi že sestavljene sodne oporoke prenehale veljati. Podatki o oporokah se že zdaj vpisujejo v centralni register oporok, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije.
Zapuščina brez dedičev
Danes zapuščina brez dedičev postane lastnina Republike Slovenije. Po predlogu bi nepremičnine, ki ležijo na območju stavbnih zemljišč, postale lastnina občine, v kateri ležijo. Izjema bi bil primer, ko se zapuščina prenese v stečajno maso.
Kdaj bi spremembe začele veljati
Predlog ni zakon. Potrditi ga mora še vlada, sprejeti pa državni zbor. Po časovnici, objavljeni ob predlogu, naj bi bil zakon sprejet in uveljavljen v začetku leta 2027. Program dela vlade za leto 2026 predvideva sprejem do konca leta 2026. Oboje je načrt, ne dejstvo.
Po 47. členu predloga bi zakon začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa bi se začel eno leto po uveljavitvi. Zapuščinski postopki, uvedeni pred začetkom uporabe, bi se po 44. členu predloga dokončali po sedanjih pravilih. Besedilo se lahko v nadaljnjem postopku še spremeni.
Kaj to pomeni za vas
Če že imate oporoko. Zaradi predloga vam ni treba ničesar spreminjati na hitro. Predlog ne določa, da bi že sestavljene oporoke prenehale veljati. Smiselno pa je preveriti, ali vaša oporoka še ustreza vašemu premoženju in družinskim razmeram.
Če oporoko šele načrtujete. Nujni delež otrok, zakonca in staršev ostaja, zato ga je treba pri razporeditvi premoženja upoštevati enako kot doslej.
Če ste dedič v postopku, ki že teče. Postopek teče po sedanjih pravilih in bi se po predlogu po njih tudi dokončal.
Če vas zapuščinski postopek še čaka. Dobra priprava bo pomembna pred sodiščem in pred notarjem. Zberite podatke o premoženju, dolgovih in večjih darilih za časa življenja. Širšo sliko daje vodnik o dedovanju v Sloveniji.
Ali novela zakona o dedovanju že velja?
Ne. Gre za predlog Ministrstva za pravosodje, ki je bil v javni obravnavi do 1. novembra 2026. Potrditi ga mora še vlada, sprejeti pa državni zbor. Uporabljati bi se začela eno leto po uveljavitvi. Do takrat veljajo sedanja pravila.
Kdo po predlogu ne bi bil več nujni dedič?
Dedi, babice, bratje in sestre zapustnika. Ti so že zdaj nujni dediči le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Potomci, zakonec in starši ostanejo nujni dediči.
Ali se spreminja nujni delež otrok in zakonca?
Ne. Nujni delež potomcev in zakonca ostaja polovica zakonitega dednega deleža, nujni delež staršev pa tretjina. Otrok, ki bi po zakonu dedoval polovico zapuščine, ima torej nujni delež v višini četrtine zapuščine.
Ali bo zapuščinski postopek pri notarju dražji?
Višina plačila še ni določena. Predlagatelj napoveduje, da skupni strošek za dediče ne bo višji od sedanje sodne takse. Nagrado notarja bo predpisal minister za pravosodje.
Kaj se zgodi, če se dediči ne strinjamo?
Če se dediči sprete o dejstvih, mora notar po predlogu zadevo vrniti sodišču. Zoper sklep notarja je predviden ugovor v 30 dneh od vročitve. Vloži se pri notarju, o njem odloča sodnik.
Imam sodno oporoko. Ali moram napisati novo?
Zaradi predloga ne. Prehodne določbe predloga ne določajo, da bi že sestavljene sodne oporoke prenehale veljati. Besedilo se lahko še spremeni, zato ga spremljamo. Če želite, vašo oporoko pregledamo na uvodnem razgovoru.
Pravni viri
- Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju, eDemokracija (EVA 2026-2030-0063)
- Zakon o dedovanju (ZD), PISRS
Povezave vodijo na uradne vire (eDemokracija in PISRS). Članek povzema predlog, ki še ni sprejet in se lahko spremeni. Vsebina je splošna informacija in ne nadomešča pravnega nasveta.