Odškodnina, ko je povzročitelj nesreče neznan ali nezavarovan: Škodni sklad

Pobeg s kraja nesreče in vožnja brez zavarovanja sta redkejša, a za oškodovanca najbolj neprijetna položaja: nasproti nima zavarovalnice, na katero bi naslovil zahtevek. Za te primere zakon predvideva Škodni sklad, ki ga s prispevki polnijo vse zavarovalnice in ga upravlja Slovensko zavarovalno združenje. V tem vodniku pojasnjujemo, kaj sklad krije, kako poteka postopek in kje se zahtevki najpogosteje zataknejo. Splošni postopek in roki so opisani v vodniku Odškodnina po prometni nesreči: postopek in roki.

Kdaj odgovarja Škodni sklad

Po 34. členu ZOZP se pri Združenju ustanovi škodni sklad za plačilo škod, ki jih oškodovancem povzročijo vozniki nezavarovanih in neznanih vozil. Za nezavarovano se šteje tudi vozilo, ki je bilo zavarovanja oproščeno, pa zanj ni bilo sklenjeno nadomestno jamstvo. Iz sklada se krijejo tudi škode, kadar je bil nad zavarovalnico uveden stečaj, in nekateri primeri v zvezi s tujimi vozili, ki jih v tem članku ne obravnavamo.

Za obveznosti sklada odgovarja Združenje (36. člen ZOZP), ki lahko obravnavanje zahtevka prepusti eni od zavarovalnic. Ne presenetite se torej, če vaš zahtevek v imenu Združenja obravnava zavarovalnica.

Nezavarovano vozilo: kot bi bilo zavarovano

Če škodo povzroči voznik nezavarovanega vozila, Združenje odgovarja tako, kot bi odgovarjala zavarovalnica, če bi bilo zavarovanje sklenjeno, in sicer največ do najnižje predpisane zavarovalne vsote na dan nesreče (38. člen ZOZP). Ta znaša 6.450.000 EUR za škodo zaradi smrti in telesnih poškodb ter 1.300.000 EUR za škodo na stvareh iz enega dogodka (19. člen ZOZP). Krita je torej tako nepremoženjska kot premoženjska škoda, vključno s škodo na vozilu. V zadevi VSL II Cp 2149/2021 je bil tožen zavarovalni biro, ki je škodo na vozilu poravnal že pred pravdo, spor je ostal le glede poškodovane opreme v vozilu.

Združenje ima nato pravico izplačano odškodnino skupaj z obrestmi in stroški izterjati od lastnika nezavarovanega vozila in od povzročitelja, ki odgovarjata nerazdelno (41. člen ZOZP). Za oškodovanca to ni pomembno, za voznika brez zavarovanja pa pomeni, da odškodnine na koncu ne plača sklad, ampak on sam.

Neznano vozilo: le smrt in telesne poškodbe

Če škodo povzroči voznik neznanega vozila, Združenje odgovarja za škodo zaradi smrti, telesne poškodbe ali telesne okvare, prav tako do najnižje zavarovalne vsote (prvi odstavek 39. člena ZOZP). Škoda na vozilu in drugih stvareh pri neznanem povzročitelju praviloma ni krita. Izjema velja, če je Združenje kateremukoli oškodovancu iz iste nesreče plačalo odškodnino zaradi smrti ali hude telesne poškodbe, zaradi katere je bolnišnično zdravljenje trajalo najmanj pet dni. Tedaj odgovarja tudi za škodo na stvareh, pri čemer oškodovanec sam nosi 500 EUR (drugi odstavek 39. člena ZOZP).

Razlog za razliko je preprost: pri neznanem vozilu ni mogoče preveriti, ali je bila škoda na vozilu res posledica prijavljene nesreče. Za oškodovanca to pomeni, da škodo na svojem vozilu po pobegu neznanega povzročitelja krije le iz lastnega kasko zavarovanja, telesne poškodbe pa uveljavlja pri Združenju.

Če se neznano vozilo pozneje izsledi in je bilo zavarovano, Združenje izplačano odškodnino izterja od njegove zavarovalnice (42. člen ZOZP). Voznik, ki je zapustil kraj nesreče, ne da bi posredoval svoje podatke, pa svoji zavarovalnici odgovarja regresno (7. člen ZOZP).

Dokazati morate, da je nesrečo povzročilo neznano vozilo

To je točka, kjer se zahtevki proti Združenju najpogosteje zataknejo. Oškodovanec mora dokazati, da je nesrečo povzročilo neznano vozilo, in izkazati ustrezno skrbnost pri ugotavljanju njegove istovetnosti. Kaj je ustrezna skrbnost, je odvisno od okoliščin. Višje sodišče v Celju je v sodbi VSC Cp 40/2025 obravnavalo voznika mopeda, ki je zaradi neznanega vozila, ki ni upoštevalo znaka stop, močno zaviral in padel. Ker je menil, da ima le odrgnine, je šel peš domov, zdravnika je obiskal naslednji dan, policije ni obvestil, neznano vozilo pa je prvič omenil šele dobrih pet mesecev pozneje, ko ga je policija sama izsledila. Združenje je trdilo, da bi moral ostati na kraju in poklicati policijo.

Sodišče je zahtevo po takojšnjem klicu policije v teh okoliščinah ocenilo kot pretirano, ker so se bolečine stopnjevale šele pozneje, poznejša prijava pa po navedbah samega Združenja k identifikaciji vozila ne bi bistveno prispevala. Potrdilo je tudi, da policijski zapisnik ni edini dopustni dokaz: potek nesreče se dokazuje z vsemi dokazi, tudi s pričami in izvedencem, ki preverja verjetnost oškodovančevega opisa. Združenje je bilo po temelju spoznano za v celoti odgovorno.

Ta sodba je oškodovancu prijazna, vendar je od nesreče do odločitve o temelju minilo skoraj šest let. Bistveno lažje je, če dokazi nastanejo takoj.

Kaj storiti takoj po nesreči z neznanim vozilom

• pokličite policijo s kraja nesreče, tudi če se vam poškodbe zdijo blage, in v prijavi izrecno navedite, da je vozilo odpeljalo,
• zapišite vse, česar se spomnite: barvo, tip, del registrske številke, smer vožnje, čas,
• zavarujte priče in njihove kontakte, preverite, ali imajo bližnje stavbe, trgovine ali vozila kamere, in za posnetke zaprosite še isti dan,
• fotografirajte sledi na vozišču, poškodbe vozila, kolesa ali čelade in sledi laka drugega vozila,
• pojdite k zdravniku isti dan in mu opišite mehanizem nesreče, ker izvid povezuje poškodbe z dogodkom,
• zahtevek pri Združenju vložite pisno in pravočasno, zastaranje teče enako kot proti zavarovalnici.

Postopek pri Združenju

Oškodovanec vloži odškodninski zahtevek pri Združenju (37. člen ZOZP). Po pojasnilih Združenja ga lahko vloži tudi pri zavarovalnici, pri kateri ima zavarovano lastno vozilo, obrazec in elektronska oddaja pa sta na spletni strani Združenja. Ko Združenje ugotovi, da zahtevek sodi v pristojnost Škodnega sklada, za reševanje pooblasti eno od zavarovalnic, o čemer ste pisno obveščeni, nadaljnji postopek pa poteka s to zavarovalnico. Združenje mora v treh mesecih od vložitve dati utemeljeno ponudbo, če odgovornost ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, sicer pa utemeljen odgovor. Če ponudbe v tem roku ne predloži, pride v zamudo. Če odškodnina v treh mesecih ni plačana, lahko oškodovanec vloži tožbo proti Združenju.

Kadar med Združenjem in zavarovalnico ni jasno, kdo je dolžan plačati, na primer ker je sporno, ali je bilo vozilo zavarovano, mora oškodovanca brez odlašanja poplačati tisti, pri katerem je zahtevek vložil najprej. Razmerje med njima se uredi pozneje. Zato zahtevka ne odlagajte zaradi tega, ker še ne veste, ali je bil povzročitelj zavarovan.

Višina odškodnine se odmeri po enakih merilih kot pri zavarovalnici: telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti, skaženost ter premoženjska škoda. Soprispevek oškodovanca se upošteva enako. Zavodi za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, ki so oškodovancu povrnili del škode, proti skladu nimajo povračilnega zahtevka (40. člen ZOZP), kar pa na oškodovančevo odškodnino ne vpliva.

Pogosta vprašanja

Povzročitelj je pobegnil. Kdo mi plača odškodnino?

Slovensko zavarovalno združenje iz Škodnega sklada, če je vozilo ostalo neznano. Krita je škoda zaradi smrti, telesnih poškodb in okvare zdravja. Škoda na vašem vozilu je krita le izjemoma, sicer jo uveljavljate iz lastnega kasko zavarovanja.

Povzročitelj je znan, a njegovo vozilo ni bilo zavarovano. Kaj zdaj?

Zahtevek vložite pri Združenju, ki odgovarja tako, kot bi odgovarjala zavarovalnica, za telesno in premoženjsko škodo. Združenje nato izplačano izterja od lastnika in voznika.

Nisem poklical policije, ker sem mislil, da imam le odrgnine. Je zahtevek izgubljen?

Ni nujno. Sodišče je v podobnem primeru odločilo, da takojšnji klic policije glede na okoliščine ni bil obvezen in da se potek nesreče lahko dokazuje tudi s pričami in izvedencem. Dokazovanje pa je brez zapisnika bistveno težje in dolgotrajnejše, zato policijo pokličite vedno, kadar je to mogoče.

Koliko časa ima Združenje, da odgovori?

Tri mesece od vložitve zahtevka za ponudbo ali utemeljen odgovor. Če odškodnina v treh mesecih ni plačana, lahko vložite tožbo proti Združenju.

Ali dobim iz Škodnega sklada manj kot od zavarovalnice?

Ne. Merila za višino odškodnine so enaka, zgornja meja pa je najnižja predpisana zavarovalna vsota, ki je v praksi ni mogoče doseči. Razlika je le pri neznanem vozilu, kjer škoda na stvareh praviloma ni krita.

Nesreča se je zgodila v tujini ali jo je povzročilo tuje vozilo. Velja isto?

Ne v celoti. Za tuja vozila in nesreče v drugih državah članicah velja sistem zelene karte in odškodninskega urada pri Združenju, ki ima svoja pravila. Te primere presodimo posebej.