Vpogled v ponudbo konkurenta in poslovna skrivnost v javnem naročilu

Vpogled v ponudbo konkurenta je pogosto edini način, da preverite, ali je bil izbrani ponudnik izbran zakonito: ali izpolnjuje pogoje, ali so reference resnične, ali je ponudba računsko pravilna. Če ste izbrani vi, konkurent gleda vašo ponudbo.

V praksi se zalomi na obeh straneh: neizbrani ponudniki zamudijo kratek rok, izbrani pa kot skrivnost označijo celotno ponudbo. Spodaj po vrsti: pravica do vpogleda, javni podatki, označitev skrivnosti, zahteva, zavrnitev in tipične napake. Stanje 2026.

Kdaj imate pravico do vpogleda v ponudbo konkurenta

Postopki javnega naročanja so javni (6. člen ZJN-3), do roka za odpiranje ponudb pa naročnik imena ponudnikov in ponudbe varuje kot poslovno skrivnost (35. člen ZJN-3). Pravica do vpogleda nastane z objavo odločitve o oddaji naročila.

Kdo jo ima, je odvisno od načina pregleda. Če je naročnik opravil popoln pregled vseh ponudb, mora vpogled v ponudbo izbranega ponudnika omogočiti le ponudnikom z dopustno ponudbo. Če popolnega pregleda ni opravil, na primer ker je pregledal ponudbe le do prve dopustne, mora vpogled omogočiti vsem (35. člen ZJN-3). Če je bila vaša ponudba po popolnem pregledu zavrnjena kot nedopustna, vpogleda ne morete zahtevati, lahko pa izpodbijate zavrnitev. O tem več v članku Zavrnitev ponudbe v javnem naročilu.

Kaj je vedno javno in kaj sme biti poslovna skrivnost

Naročnik ne sme razkriti informacij, ki jih ponudnik predloži in označi kot poslovno skrivnost, če ta ali drug zakon ne določa drugače (35. člen ZJN-3). Pojem od leta 2019 ureja Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS): to so nerazkrito znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki niso splošno znane ali lahko dosegljive v krogih, ki se s tem ukvarjajo, imajo tržno vrednost in jih je imetnik razumno varoval. Ne morejo pa biti skrivnost informacije, ki so po zakonu javne, ali informacije o kršitvi zakona (2. člen ZPosS).

Siva cona so podatki, s katerimi izpolnjujete pogoje: reference, kadri, potrdila. Če so hkrati merilo, so javni. Če so le pogoj, o oznaki presoja naročnik, v sporu pa Državna revizijska komisija, ki jo zavrne, kadar bi konkurentu onemogočila preverjanje zakonitosti izbire. Naročnik prekrije še osebne in tajne podatke (35. člen ZJN-3).

Sklep o označitvi: kako poslovno skrivnost pravilno označite

Naročnik varuje samo tisto, kar ponudnik predloži in označi kot poslovno skrivnost (35. člen ZJN-3), zato mora oznaka obstajati ob oddaji ponudbe. Domneva, da je imetnik razumno ukrepal, velja, če je informacijo pisno določil kot poslovno skrivnost in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo z njo v stik, zlasti družbenike, delavce in člane organov družbe (2. člen ZPosS). V praksi to pomeni sklep poslovodstva o določitvi poslovne skrivnosti, priložen ponudbi skupaj z oznako na posameznih dokumentih.

Sklep zdrži presojo, če konkretno navaja, kateri deli ponudbe so skrivnost (dokument, stran, priloga), zakaj ima podatek tržno vrednost in zakaj ni splošno dosegljiv. Zalomi se pri sklepu, ki označuje celotno ponudbo, je brez obrazložitve, zajema cene ali specifikacije ali je predložen šele, ko konkurent zahteva vpogled.

Kako zahtevati vpogled in kakšni so roki

1. Zahtevo vložite pisno v treh delovnih dneh po objavi odločitve, pri naročilu male vrednosti v dveh (35. člen ZJN-3). Rok teče od objave, ne od dneva, ko odločitev preberete. Zahtevajte vpogled v ponudbo skupaj z dopolnitvami in pojasnili.
2. Naročnik vpogled omogoči najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, pri naročilu male vrednosti v dveh (35. člen ZJN-3). Za vpogled ne sme zaračunati ničesar, za kopije le materialne stroške.
3. Zahtevajte zapisnik, v katerem naročnik navede, kateri deli so prekriti in na kakšni podlagi, ter kopije javnih delov. Prekrita cena, postavka ali specifikacija je kršitev, ki jo takoj zapišete v zapisnik.
4. Ugotovitve uporabite v zahtevku za revizijo. Rok zanj teče od objave odločitve, ne od vpogleda.

Če naročnik vpogled zavrne ali prekrije preveč

Odločitev naročnika o vpogledu ni samostojen akt. Kršitev uveljavljate v zahtevku za revizijo zoper odločitev o oddaji naročila po ZPVPJN, skupaj z drugimi kršitvami, ki jih takrat poznate. Roki, taksa in vsebina so opisani v članku Zahtevek za revizijo v javnem naročilu.

V zahtevku navedite, kaj ste zahtevali, kaj vam je bilo odrečeno in zakaj je prekriti podatek po 35. členu ZJN-3 javen ali zakaj oznaka ne izpolnjuje zahtev iz 2. člena ZPosS. Če Državna revizijska komisija ugotovi, da je bil vpogled neupravičeno odrečen, naročniku naloži, da ga omogoči, vam pa omogoči dopolnitev zahtevka. V poznejših zahtevkih ne morete več navajati kršitev, ki so vam bile ali bi vam morale biti znane že ob prvem (16. člen ZPVPJN), zato v prvi zahtevek zapišite vse, kar ste videli, in ločeno, česa niste mogli videti.

Do skritih delov pride komisija sama: naročnik, vlagatelj in izbrani ponudnik ji morajo na zahtevo posredovati pojasnila in dokumentacijo, osebe javnega in zasebnega prava pa podatke ne glede na zakon, ki ureja poslovno skrivnost (33. člen ZPVPJN). V pritožbenem postopku mora naročnik v treh delovnih dneh od prejema pritožbe odstopiti vso dokumentacijo, v celoti in s popisom (53. člen ZPVPJN). Izbrani ponudnik se o vaših navedbah lahko izreče (11. člen ZPVPJN) in oznako praviloma brani.

Kaj pravi praksa Državne revizijske komisije

Navedene odločitve so iz let 2008 do 2014, torej iz časa prejšnjih zakonov o javnem naročanju, načelo, ki ga danes povzema 35. člen ZJN-3, pa je ostalo enako:

• V zadevi 018-091/2008 (Občina Laško, 25. 7. 2008) je odločila, da mora naročnik omogočiti vpogled v celoten spis in ponudbo izbranega ponudnika, razen v dele, ki so upravičeno poslovna skrivnost ali tajni podatki.
• V zadevi 018-050/2011 (Občina Hrastnik, 22. 3. 2011) je zahtevku ugodila v delu vpogleda v dele ponudbe, ki so bili neupravičeno označeni kot poslovna skrivnost.
• V zadevi 018-021/2014 (Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca Nova Gorica, 3. 3. 2014) je zahtevku ugodila, ker je bila oznaka zaupnosti neupravičena in je onemogočanje vpogleda vlagatelja oškodovalo.

Skupni imenovalec: oznaka sama ne zadošča, presoja se njena upravičenost.

Tipične napake ponudnikov

• Zamujen rok. Trije delovni dnevi tečejo od objave odločitve. Zahteva, vložena četrti delovni dan, naročnika ne zavezuje.
• Preširoko označevanje. Kdor označi celotno ponudbo, izgubi verodostojnost tudi pri delih, ki bi jih upravičeno lahko zavaroval.
• Oznaka brez sklepa. Brez pisne določitve ne velja domneva, da ste razumno ukrepali (2. člen ZPosS).
• Pravila razpisne dokumentacije brez ugovora. Naročnik lahko določi zahteve za varovanje zaupnosti informacij, ki jih da na voljo med postopkom (35. člen ZJN-3). Če menite, da so nezakonite, opozorite prek portala javnih naročil pred rokom za oddajo, sicer se pozneje ne presojajo (16. člen ZPVPJN).

Pogosta vprašanja