Izvršba na podlagi verodostojne listine: postopek, roki in stroški

Izvršba na podlagi verodostojne listine je najhitrejša sodna pot do plačila nesporne terjatve v Sloveniji. Namenjena je primerom, kjer terjatev izhaja iz računa ali podobne listine in dolžnik ne plača, hkrati pa ničesar konkretnega ne ugovarja. Spodaj po vrsti: kaj šteje za verodostojno listino, kako se vloži predlog, kaj se zgodi po sklepu, kako se brani dolžnik, koliko stane in koliko časa traja.

Kaj je verodostojna listina

Zakon o izvršbi in zavarovanju v 23. členu našteva listine, na podlagi katerih sodišče dovoli izvršbo denarne terjatve brez predhodne sodbe: račun (vključno z obračunom obresti), menica in ček s protestom in povratnim računom, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig za komunalne in podobne storitve, po zakonu overjena zasebna listina ter listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Pogoj je, da upnik navede dan zapadlosti.

V praksi je najpogostejša podlaga račun. Listine k predlogu ne prilagate, samo jo označite (41. člen ZIZ). Sodišče verodostojnosti ne preverja vsebinsko, zato se izvršba dovoli na podlagi upnikovih navedb. Ravno zato ima dolžnik enostaven način obrambe, obrazložen ugovor, o katerem več spodaj.

Kako vložite predlog

Predlog se vloži pri Centralnem oddelku za verodostojno listino (COVL) Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je pristojen za vso Slovenijo do pravnomočnosti sklepa (40.c člen ZIZ). Vloži se prek portala e-Sodstvo. Pravne osebe in odvetniki vlagajo v praksi izključno elektronsko, po podatkih Ministrstva za pravosodje je elektronskih več kot 99 odstotkov predlogov. Fizična oseba brez pooblaščenca lahko predlog vloži tudi na obrazcu.

Predlog vsebuje podatke o upniku in dolžniku (za podjetja matična in davčna številka, za fizične osebe EMŠO ali davčna številka, če je znana), označbo verodostojne listine, znesek z dnem zapadlosti, zahtevane obresti in stroške ter sredstva in predmete izvršbe. Če dolžnikovih računov ali delodajalca ne poznate, lahko zahtevate, da sodišče podatke pridobi iz elektronskih evidenc.

Sodna taksa. Za postopek o predlogu za izvršbo znaša 55 EUR (tarifna številka 4011 Zakona o sodnih taksah), pri elektronski vložitvi je znižana za 20 odstotkov na 44 EUR (33.a člen ZST-1). Plača se ob oddaji predloga v informacijski sistem, plačilnega naloga sodišče ne pošilja.

Sklep o izvršbi

Sodišče pri nespornih predlogih odloči hitro, praviloma v nekaj dneh. S sklepom o izvršbi dolžniku naloži, da v osmih dneh (pri menicah in čekih v treh) plača terjatev z obrestmi in stroški, in hkrati dovoli izvršbo na predlagana sredstva. Sklep se vroči dolžniku in banki oziroma delodajalcu. Banka sredstva blokira takoj po prejemu sklepa (138. člen ZIZ), izplača pa jih upniku šele, ko sklep postane pravnomočen.

Najpogostejša sredstva izvršbe: denarna sredstva na vseh dolžnikovih računih pri bankah, plača in drugi stalni prejemki (z omejitvami iz 102. člena ZIZ, dolžniku mora ostati najmanj 76 odstotkov minimalne plače, če preživlja družinske člane), premičnine, nepremičnine (167. člen ZIZ, zaznamba v zemljiški knjigi, cenitev, prodaja) in poslovni delež v družbi. Sredstev lahko predlagate več hkrati.

Ugovor dolžnika: osem dni in obrazložitev

Dolžnik lahko sklep izpodbija samo z ugovorom, in sicer v osmih dneh od vročitve (9. in 53. člen ZIZ), pri menicah in čekih v treh dneh (61. člen ZIZ). Ugovor mora biti obrazložen: dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze. Ugovor brez tega se šteje za neutemeljenega in sodišče ga zavrne, izvršba pa teče naprej.

Kje je meja obrazloženosti, kažejo odločbe višjih sodišč iz zadnjih let:

• Višje sodišče v Mariboru (II Ip 309/2023) je potrdilo zavrnitev ugovora, ker dolžnik za svoje navedbe ni predlagal nobenega dokaza in tako ni izpolnil zahteve iz drugega odstavka 61. člena ZIZ.
• Višje sodišče v Celju (II Ip 35/2022) je odločilo, da potrdila o plačilu, predloženega po izteku osemdnevnega roka, ni mogoče upoštevati. Dokazi spadajo v ugovor, ne za njim.
• Isto sodišče (II Ip 7/2022) je nasprotno štelo za obrazložen ugovor, v katerem je dolžnik določno zatrjeval, da do upnika nima odprtih obveznosti. O utemeljenosti nato odloča pravdno sodišče.
• Višje sodišče v Ljubljani (I Ip 918/2025) opozarja na posebnost pri menici: kdor uporabi postopek na podlagi verodostojne listine brez priložene menice, se odpove hitrejši menični izvršbi in tvega, da dolžnik ugovarja po splošnih pravilih.

Za upnika to pomeni dvoje. Prvič, predlog naj vsebuje natančen opis terjatve (številka računa, datum, kaj je bilo dobavljeno), da dolžnik ne more pavšalno ugovarjati. Drugič, če dolžnik ugovor obrazloži, se sklep o izvršbi v tem delu razveljavi in postopek se nadaljuje kot pravda pred pristojnim sodiščem (62. člen ZIZ). Po odločbi Višjega sodišča v Ljubljani (I Ip 380/2025) se s pravočasnim in obrazloženim ugovorom pravda začne, zato upnik predloga ne more več preprosto umakniti in postopka ustaviti brez posledic za stroške.

Sodna taksa za ugovor je 55 EUR (tarifna številka 4021), za pritožbo zoper sklep o ugovoru 125 EUR (tarifna številka 4031). Če pride do pravde, se taksa za predlog všteje v takso za pravdni postopek.

Po pravnomočnosti: rubež in poplačilo

Ko sklep postane pravnomočen, banka upniku nakaže blokirana sredstva. Če jih ni dovolj, sklep ostane pri banki in se poplačuje iz prihodnjih prilivov. Pri plači delodajalec odteguje mesečno. Pri premičninah in nepremičninah postopek vodi izvršitelj oziroma sodišče s cenitvijo in prodajo, kar traja dlje in stane več, zato je pri manjših terjatvah smiselno začeti pri računih in plači.

Če dolžnik nima sredstev, izvršba ne uspe, upnik pa ima pravnomočen sklep, ki se lahko uporabi pozneje. Terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo, zastara šele v desetih letih (356. člen OZ).

Stroški in kdo jih na koncu plača

Stroške izvršbe, ki so bili potrebni, dolžnik povrne upniku (38. člen ZIZ). To so sodna taksa, stroški zastopanja po Odvetniški tarifi in izdatki. Odvetniška tarifa za predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine določa 50 odstotkov vrednosti iz tarifne številke 19 glede na višino terjatve, vendar največ 200 točk, kar je pri vrednosti točke 0,60 EUR največ 120 EUR brez DDV (tarifna številka 31). Pri terjatvi 5.000 EUR je to 90 EUR, pri 20.000 EUR 120 EUR. Ti stroški se s sklepom naložijo dolžniku.

Kar upnik dejansko založi na začetku, je torej 44 EUR takse in strošek priprave predloga. Kar tvega, je, da dolžnik ni plačilno sposoben in stroški ostanejo nepovrnjeni. Zato pred predlogom preverimo dolžnika. Kaj preveriti in kako ohraniti terjatev živo, je opisano v članku Neplačan račun: kaj narediti, da terjatev ne zastara in se izterjava splača.

Koliko časa traja

Uradnih povprečij za posamezne faze sodišča ne objavljajo. Iz prakse: sklep o izvršbi pri nespornem elektronskem predlogu v nekaj dneh, pravnomočnost okoli mesec dni po vročitvi dolžniku, če ni ugovora, poplačilo iz računa takoj po pravnomočnosti, če so sredstva. Pri ugovoru in pravdi je treba računati na več mesecev do leta ali več, odvisno od sodišča in dokazovanja.

Pogosta vprašanja

Ali moram pred izvršbo poslati opomin?

Ne, opomin ni pogoj za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Je pa pogosto koristen, ker dolžnik plača brez stroškov postopka in ker pisna pripoznava dolga pretrga zastaranje.

Kaj, če ne poznam dolžnikovih računov?

V predlogu lahko zahtevate, da sodišče podatke o računih in delodajalcu pridobi iz uradnih evidenc. Za podjetja so transakcijski računi razvidni iz registra pri AJPES.

Ali lahko izvršbo vložim proti fizični osebi?

Da, pod enakimi pogoji. Pri fizični osebi veljajo omejitve rubeža plače in izvzetja določenih prejemkov.

Kaj, če je dolžnik v stečaju?

Po začetku stečaja izvršbe ni mogoče začeti, tekoče pa se prekinejo. Terjatev je treba prijaviti v stečajnem postopku v treh mesecih od objave oklica.

Koliko časa imam za izvršbo?

Dokler terjatev ne zastara: tri leta pri gospodarskih pogodbah, pet let splošno. Predlog za izvršbo zastaranje pretrga.