Neplačan račun: kaj narediti, da terjatev ne zastara in se izterjava splača

1. Preverite, kaj sploh imate

Preden pošljete opomin, zberite podlago: pogodbo ali naročilo, račun z datumom zapadlosti, dobavnico ali potrdilo o opravljeni storitvi in korespondenco. Če dolžnik naročila ni podpisal in dobava ni dokumentirana, je terjatev v morebitni pravdi šibka, kar je treba vedeti, preden vlagate stroške. Račun sam je verodostojna listina za izvršbo, v pravdi pa dokazuje samo to, da ste ga izdali, ne tudi, da je bila storitev opravljena.

2. Zamudne obresti in 40 EUR nadomestila

Od dneva zapadlosti tečejo zakonske zamudne obresti brez posebnega opomina. Predpisana obrestna mera je vodilna obrestna mera Evropske centralne banke plus 8 odstotnih točk in se določa za vsako polletje (2. člen ZPOMZO-1). Za obdobje od 1. julija do 31. decembra 2026 znaša 10,40 odstotka letno, v prvem polletju 2026 je znašala 10,15 odstotka. Obresti obračunajte v opominu in v predlogu za izvršbo.

Med podjetji in do javnih naročnikov velja še Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1): plačilni rok med gospodarskimi subjekti sme biti največ 60 dni, upniku pa ob zamudi pripada pavšalno nadomestilo stroškov izterjave 40 EUR za vsako terjatev, brez dokazovanja dejanskih stroškov (14. člen ZPreZP-1). Ta znesek lahko uveljavljate poleg obresti in dejanskih stroškov.

3. Opomin, ki ima učinek

Opomin ni pogoj za izvršbo, je pa poceni korak, ki dolžnike loči na tiste, ki bodo plačali, in tiste, ki ne. Dober opomin vsebuje točen znesek z obrestmi, rok (praviloma 8 dni), napoved izvršbe in ponudbo, ki dolžniku olajša plačilo: obročni načrt proti pisni pripoznavi dolga ali izvršnici. Pripoznava dolga je za upnika vredna več od obljube, ker pretrga zastaranje (364. člen OZ) in ker dolžniku v poznejši izvršbi oteži ugovor.

Pripoznava ne potrebuje posebne oblike. Po Obligacijskem zakoniku se dolg pripozna tudi s konkludentnim ravnanjem, na primer z delnim plačilom, plačilom obresti ali z danim zavarovanjem. Vrhovno sodišče je v sodbi III Ips 21/2022 potrdilo, da tudi potrditev izpisa odprtih postavk (IOP) s strani dolžnika pomeni pripoznavo dolga. Zato je smiselno IOP ob koncu leta pošiljati vsem dolžnikom in hraniti potrjene izvode.

Pozor pri že zastarani terjatvi: delno plačilo ali pripoznava po poteku roka zastaranja ne pretrga, ker ni več česa pretrgati (Višje sodišče v Ljubljani, I Ip 724/2025). Zastarano terjatev je mogoče oživiti samo s pisno pripoznavo zastarane obveznosti, pri čemer po sklepu Vrhovnega sodišča II Ips 49/2025 zadošča pripoznava temelja, višino pa je treba še dokazati.

4. Zastaranje: tri leta gre hitro

Terjatve iz gospodarskih pogodb, torej med podjetji in podjetniki, zastarajo v treh letih (349. člen OZ). Splošni rok je pet let (346. člen OZ). Nekatere terjatve zastarajo v enem letu, na primer za elektriko, vodo, komunalne storitve in podobne dobave gospodinjstvom (355. člen OZ). Terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodbo ali sklepom, zastara v desetih letih (356. člen OZ).

Ali gre za gospodarsko pogodbo, se presoja po strankah, ne po vsebini. Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi I Cp 1298/2022 uporabilo triletni rok za terjatev iz pogodbe med gospodarskima subjektoma, v sodbi II Cp 1136/2024 pa je odločilo, da pogodba med izvajalcem del in etažnimi lastniki večstanovanjske stavbe ni gospodarska pogodba, zato velja petletni rok.

Zastaranje se pretrga s pripoznavo dolga in z vložitvijo tožbe ali predloga za izvršbo (365. člen OZ). Opomin sam zastaranja ne pretrga. Po sodbi Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 604/2021 pretrga zastaranje tudi pobot, ki ga izvede dolžnik, ker pomeni delno plačilo.

Praktično pravilo: pri računu, ki je zapadel pred več kot dvema letoma in pol, ne čakajte na opomin, vložite predlog za izvršbo.

5. Preverite dolžnika, preden vložite stroške

Javno dostopni podatki povedo veliko. V registru AJPES (ePRS) so razvidni transakcijski računi družbe in ali so odprti ali zaprti, iz eObjav pa, ali je nad dolžnikom začet postopek stečaja, prisilne poravnave ali izbrisa. Letna poročila kažejo, ali ima dolžnik sploh premoženje in prihodke. Pri fizični osebi je vpogleda manj, zato je izvršba na plačo in račune običajno prvi poskus.

Če je dolžnik v stečaju ali prisilni poravnavi, preskočite vse zgornje korake. Terjatev prijavite v stečajnem postopku v treh mesecih od objave oklica o začetku postopka, v prisilni poravnavi v enem mesecu (59. člen ZFPPIPP). Terjatev, ki v stečaju ni prijavljena pravočasno, v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (296. člen ZFPPIPP). Če imate hipoteko ali zastavno pravico, prijavite tudi ločitveno pravico.

6. Zavarovanje terjatve: izvršnica, predhodna in začasna odredba

Najboljša izterjava je tista, do katere ne pride. Pri večjih ali ponavljajočih se poslih s kupci, ki jih ne poznate, je smiselna izvršnica po ZPreZP-1: listina, s katero dolžnik (podjetje ali podjetnik) nepreklicno pooblasti banko, da ob zapadlosti izplača znesek z njegovega računa. Izvršnica ima učinek izvršilnega naslova (Višje sodišče v Ljubljani, I Ip 1216/2025 in II Ip 188/2026), banka pa jo unovči brez sodišča. Vsebovati mora vse sestavine iz 39. člena ZPreZP-1, sicer nima učinka (Višje sodišče v Kopru, Cpg 40/2024), in jo je treba predložiti v plačilo v treh letih od zapadlosti (41. člen ZPreZP-1).

Kadar imate odločbo, ki še ni izvršljiva, in obstaja nevarnost, da dolžnik premoženje odtuji, lahko predlagate predhodno odredbo (257. člen ZIZ). Pred tožbo ali med njo pa začasno odredbo (272. člen ZIZ in naslednji), če izkažete verjetnost terjatve in nevarnost, da bo izterjava sicer onemogočena ali otežena. Sodna taksa za predlog za zavarovanje je 10 odstotkov takse za postopek na prvi stopnji, najmanj 30 EUR.

7. Kdaj se izterjava ne splača

Ko dolžnik nima računov s prilivi, plače ali premoženja in ni znakov, da bi jih dobil. Ko je terjatev sporna, dokazila pa šibka, in bi pravda stala več kot terjatev. Ko je dolžnik v stečaju brez stečajne mase. V teh primerih je pošten nasvet, da terjatev odpišete ali da za majhen strošek pridobite pravnomočen sklep o izvršbi in ga shranite za deset let, ker se dolžnikov položaj lahko spremeni.

V vseh drugih primerih velja obratno: nesporna terjatev z računom je s 44 EUR sodne takse in elektronskim predlogom ena najcenejših pravnih poti v Sloveniji, stroški pa na koncu bremenijo dolžnika. Kako ta postopek poteka, je opisano v članku Izvršba na podlagi verodostojne listine: postopek, roki in stroški.

Pogosta vprašanja

Ali lahko obresti zaračunam brez opomina?

Da. Zakonske zamudne obresti tečejo od dneva zapadlosti, opomin ni pogoj.

Ali lahko zahtevam 40 EUR za vsak račun?

Med gospodarskimi subjekti da, za vsako terjatev, pri kateri je dolžnik v zamudi, brez dokazovanja dejanskih stroškov.

Kaj naj vsebuje pripoznava dolga?

Kdo komu dolguje, iz katerega posla, kolikšen znesek in do kdaj bo plačan. Pisna oblika ni predpisana, je pa za dokazovanje najboljša. Pri že zastarani terjatvi mora biti pripoznava pisna.

Ali IOP res pretrga zastaranje?

Da, če ga dolžnik potrdi. Nepotrjen IOP nima tega učinka.

Kako hitro moram ukrepati, če je dolžnik v stečaju?

Terjatev prijavite v treh mesecih od objave oklica na spletnih straneh AJPES. Rok je prekluziven.