Izvršnica: kako deluje in kdaj jo zahtevati od kupca
Izvršnica je listina, s katero se kupec, ki je gospodarski subjekt ali javni organ, zaveže plačati določen znesek in vam hkrati nepreklicno dovoli, da ga ob zapadlosti izterjate neposredno pri njegovi banki. Je izvršilni naslov brez sodišča: predložite jo banki, ta dolžniku blokira sredstva in vam nakaže denar, dolžnika pa o tem le obvesti (38., 43. in 45. člen ZPreZP-1). Učinkuje samo, če vsebuje vseh osem zakonskih sestavin, med njimi notarsko ali upravno overjen podpis dolžnika (39. in 40. člen ZPreZP-1). V plačilo jo morate predložiti v treh letih po dospelosti (41. člen ZPreZP-1).
Podjetja, ki dobavljajo z odlogom plačila, zavarujejo terjatev najpogosteje z menico ali s pridržkom lastninske pravice. Oboje ima isto pomanjkljivost: ko kupec ne plača, morate na sodišče. Izvršnica po Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) to stopnjo preskoči in upniku omogoča poplačilo neposredno z dolžnikovega računa, brez predloga za izvršbo in brez ugovora.
V praksi je izvršnica premalo izkoriščena, ker jo kupci neradi podpišejo, upniki pa jo zahtevajo prepozno ali pomanjkljivo. Spodaj po vrsti: kaj je, kdo jo sme izdati, kaj mora vsebovati, kako jo unovčite, v čem se razlikuje od menice in sodne izvršbe ter kdaj jo zahtevati. Stanje 2026.
Kaj je izvršnica in kdo jo sme izdati
Izvršnica je listina z izjavo dolžnika, s katero se ta zaveže plačati določen denarni znesek (37. člen ZPreZP-1). Prvič, po zakonu je izvršilni naslov in šteje se, da že vsebuje potrdilo o izvršljivosti (38. člen ZPreZP-1), torej ima moč pravnomočne sodbe, ne da bi o sporu kdo odločal. Drugič, plačilo lahko zahtevate v breme sredstev na kateremkoli dolžnikovem računu pri ponudnikih plačilnih storitev (37. člen ZPreZP-1).
Izdata jo lahko samo gospodarski subjekt ali javni organ (37. člen ZPreZP-1). Od potrošnika izvršnice ne morete zahtevati. Pride v poštev pri kupcih iz poslovnega registra in pri javnih naročnikih. Izvršnica ni prenosljiva (42. člen ZPreZP-1): ne morete je indosirati, prodati faktorju ali dati naprej v zavarovanje.
Sestavine izvršnice in overitev podpisa
Zakon v 39. členu ZPreZP-1 predpisuje osem sestavin. Če katerakoli manjka, izvršnica nima pravnega učinka (40. člen ZPreZP-1), banka pa jo vrne kot nepopolno (44. člen ZPreZP-1). Tu se v praksi največkrat zalomi.
| Sestavina | Na kaj paziti |
|---|---|
| Navedba, da gre za izvršnico | Beseda »izvršnica« v naslovu listine, ne »izjava«. |
| Davčna številka, firma in sedež dolžnika | Podatki iz poslovnega registra, ne komercialno ime. |
| Davčna številka, firma in sedež upnika | Točni podatki iz poslovnega registra. |
| Znesek v eurih, s številko in z besedo | Če se obveznost obrestuje, tudi začetek teka obresti in obrestna mera. |
| Dan dospelosti obveznosti | Pred tem dnem banka izvršnice ne izvrši. |
| Kraj in datum izdaje | Rok za unovčenje teče od dospelosti, ne od izdaje. |
| Podatki o pogodbi ali drugem pravnem temelju | Številka in datum pogodbe, naročilnice ali računa. |
| Notarsko ali upravno overjen podpis dolžnika | Podpis zakonitega zastopnika, overjen pri notarju ali na upravni enoti. |
Overitev podpisa je edini korak, ki zahteva obisk notarja ali upravne enote, in tu se kupci največkrat ustavijo. Vztrajajte pri njej: brez overjenega podpisa imate navadno izjavo, ki jo je treba uveljavljati s tožbo.
Po zakonu velja neizpodbitna domneva, da izvršnica vsebuje nepreklicno pooblastilo upniku in nepreklicno soglasje dolžnikovim bankam za plačilo (39. člen ZPreZP-1). Vpis v register ni predviden: izvršnica učinkuje sama po sebi, z overjenim podpisom.
Unovčenje pri banki: koraki brez sodišča
- Počakajte na dospelost. Banka izvršnice ne izvrši, dokler obveznost ni dospela (44. člen ZPreZP-1).
- Predložite izvršnico enemu izmed dolžnikovih ponudnikov plačilnih storitev in navedite račun, na katerega naj se sredstva nakažejo (43. člen ZPreZP-1). Predložitev velja kot plačilni nalog.
- Določite znesek. Zahtevate lahko tudi manj, kot se glasi izvršnica. Če ne izjavite drugače, se šteje, da zahtevate celoten znesek (43. člen ZPreZP-1).
- Banka preveri le formalne pogoje. Zahtevo zavrne, če obveznost še ni dospela, če niste navedli računa, če je izvršnica nepopolna ali če so od dospelosti pretekla več kot tri leta (44. člen ZPreZP-1). Ne preverja pa, ali je podpisal zakoniti zastopnik, ali je obveznost prenehala in ali ste vi svojo izpolnili (44. člen ZPreZP-1).
- Banka obvesti dolžnika o vaši plačilni zahtevi (45. člen ZPreZP-1). Obvestilo pride po predložitvi, ne pred njo.
- Poplačilo. Če je sredstev dovolj, jih banka nakaže vam. Če jih ni, dolžniku blokira razpolaganje s sredstvi in obveznost poravnava iz prilivov, tudi po delih. Prednost pred izvršnico imajo sklepi sodišča o izvršbi in sklepi davčnega organa.
Izvršnico morate predložiti v plačilo v treh letih po dospelosti (41. člen ZPreZP-1). Po tem roku banka zahtevo zavrne (44. člen ZPreZP-1).
Izvršnica, menica in sodna izvršba: v čem je razlika
| Merilo | Izvršnica | Menica | Izvršba na podlagi računa |
|---|---|---|---|
| Kdo jo izda | Gospodarski subjekt ali javni organ | Vsakdo, tudi fizična oseba | Listine dolžnika ni, podlaga je vaš račun |
| Pot do denarja | Neposredno pri banki | Prek sodišča, s sklepom o izvršbi | Prek sodišča, s sklepom o izvršbi |
| Ugovor dolžnika | Ni ga, banka plačilo izvrši | Pred sodiščem | Pred sodiščem, ob obrazloženem ugovoru pravda |
Bistvena razlika je, kdo nosi breme spora. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžnik z obrazloženim ugovorom postopek preusmeri v pravdo, kjer morate terjatev dokazati vi (več v članku Izvršba na podlagi verodostojne listine). Pri izvršnici denar najprej dobite, dolžnik pa mora, če meni, da plačilo ni bilo upravičeno, sam vložiti tožbo za vračilo.
Kdaj izvršnico zahtevati od kupca
Izvršnica je smiselna, kjer dobavljate z odlogom plačila in bi vas neplačilo prizadelo. Med gospodarskimi subjekti zakon dopušča plačilni rok do 60 dni od prejema računa, s pisnim dogovorom izjemoma tudi daljšega (10. člen ZPreZP-1). Če rok ni dogovorjen, mora dolžnik plačati v 30 dneh od prejema računa (12. člen ZPreZP-1), za javne organe velja praviloma 30 dni (11. člen ZPreZP-1). Dva meseca odprte terjatve pomenita, da kupca kreditirate vi, izvršnica pa je zavarovanje za ta kredit.
- Nov kupec z večjim prvim naročilom. Izvršnica za znesek naročila ob podpisu pogodbe.
- Okvirna pogodba z zaporednimi dobavami. Izvršnica za dogovorjeni limit odprtih postavk.
- Gradbeni in projektni posli. Podizvajalec zahteva izvršnico od glavnega izvajalca, kadar je njegovo plačilo vezano na plačilo naročnika.
- Reprogram dolga. Kupec prosi za obroke, vi pristanete v zameno za izvršnico.
Izvršnico zahtevajte ob sklenitvi posla, ne po tem, ko je kupec že v zamudi. Kupec, ki še potrebuje vašo dobavo, jo podpiše, kupec v zamudi je ne bo. Ob zamudi vam neodvisno od izvršnice pripada tudi nadomestilo stroškov izterjave 40 EUR za vsako terjatev, ki zastara v treh letih od nastanka zamude (14. člen ZPreZP-1), ter zamudne obresti. Kaj lahko skupaj zahtevate od dolžnika v zamudi, izračuna naše orodje Koliko lahko zahtevate.
Tveganja za tistega, ki izvršnico podpiše
Če izvršnico zahtevajo od vas, jo obravnavajte kot podpis pod sodbo. Banka ne preverja, ali je upnik svojo obveznost izpolnil in ali je dolg že plačan (44. člen ZPreZP-1), sredstva blokira, plačilo izvrši in vas obvesti (45. člen ZPreZP-1). Če je upnik unovčil izvršnico za plačan dolg ali za dobavo, ki je ni bilo, denar dobite nazaj šele s tožbo. Zato pred podpisom:
- Znesek naj ustreza dejanski obveznosti, ker upnik lahko zahteva celoten znesek, na katerega se izvršnica glasi (43. člen ZPreZP-1).
- Dospelost naj se ujema z zapadlostjo, ne z datumom podpisa, sicer je izvršnica unovčljiva takoj.
- Pravni temelj naj bo določen, da izvršnica ne krije drugih terjatev istega upnika.
- Po plačilu zahtevajte vrnitev izvirnika. Izvršnica ostane unovčljiva tri leta po dospelosti (41. člen ZPreZP-1).
Za upnika je tveganje drugje: izvršnica je vredna toliko, kolikor je na dolžnikovih računih. Pri kupcu brez prilivov dobite blokiran račun, ne denarja. Zato pri večjih poslih kupca preverimo vnaprej in izvršnico kombiniramo z drugimi zavarovanji.
Pripravimo izvršnico, ki vsebuje vse sestavine in se ujema s pogodbo, po dospelosti pa jo predložimo banki in spremljamo poplačilo. Brez izvršnice pripravimo predlog za izvršbo ali tožbo in zadevo vodimo do poplačila.
Izterjava terjatev: kako poteka sodelovanje →Pogosta vprašanja
Ali lahko izvršnico zahtevam od fizične osebe?
Ne. Izvršnico lahko izdata samo gospodarski subjekt ali javni organ (37. člen ZPreZP-1). Pri fizičnih osebah ostaneta menica ali sodna pot.
Ali mora biti izvršnica overjena pri notarju?
Podpis dolžnika mora biti notarsko ali upravno overjen (39. člen ZPreZP-1), overitev na upravni enoti torej zadošča. Brez overitve listina nima učinka izvršnice (40. člen ZPreZP-1).
Ali lahko izvršnico unovčim samo za del zneska?
Da. Zahtevate lahko izvršitev za znesek, ki je manjši od zneska na izvršnici (43. člen ZPreZP-1). Če ne izjavite drugače, se šteje, da zahtevate celoten znesek.
Kaj, če dolžnik trdi, da dolga ni?
Banka ugovorov ne obravnava in ne preverja, ali je obveznost prenehala (44. člen ZPreZP-1). Dolžnik lahko vračilo zahteva s tožbo, zato izvršnico unovčite le za terjatev, ki jo lahko dokažete.
Koliko časa je izvršnica veljavna?
V plačilo jo morate predložiti v treh letih po dospelosti obveznosti (41. člen ZPreZP-1). Pozneje jo banka vrne neizvršeno (44. člen ZPreZP-1).
Pravni viri
Stanje predpisov 2026. Članek je informativen in ne nadomešča pravnega nasveta v konkretni zadevi.