Zastaranje terjatev: roki, pretrganje in kaj narediti, preden je prepozno

Zastaranje je najpogostejši razlog, da podjetje ali posameznik izgubi terjatev, ki je bila po vsebini povsem upravičena. Dolg ne izgine, upnik pa izgubi možnost, da bi plačilo dosegel prek sodišča. V praksi se to zgodi tiho: dolžnik obljublja, upnik pošilja opomine in verjame, da s tem terjatev ohranja živo. Ne ohranja je.

Spodaj po vrsti: kaj zastaranje pomeni, kateri roki veljajo, kdaj začnejo teči, kdaj se ustavijo ali začnejo znova, kaj narediti pred iztekom in kje se zalomi pri pobotu in obrestih. Vse po Obligacijskem zakoniku (OZ), stanje 2026.

Kaj zastaranje pomeni v praksi

Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (335. člen OZ). Terjatev ostane, izgubi pa sodno varstvo. Če dolžnik zastarano obveznost vseeno plača, plačila ne more zahtevati nazaj, tudi če ni vedel, da je zastarana (342. člen OZ). Sodišče se na zastaranje ne sme ozirati samo od sebe, temveč le, če se dolžnik nanj sklicuje (335. člen OZ). Na to, da dolžnik ugovora ne bo podal, se ne kaže zanašati, poda ga vsak, ki ima zastopnika.

Rokov ni mogoče spreminjati s pogodbo: ni mogoče dogovoriti daljšega ali krajšega zastaranja niti tega, da nekaj časa ne bo teklo (339. člen OZ). Dolžnik se zastaranju ne more odpovedati vnaprej (340. člen OZ), lahko pa po izteku: pisna pripoznava že zastarane obveznosti ali zavarovanje, dano zanjo, se šteje za odpoved zastaranju (341. člen OZ).

Zastaralni roki po OZ

Splošni rok je pet let in velja, kadar zakon ne določa drugačnega (346. člen OZ). Drugačnih rokov je precej in v poslovni praksi so prav ti pomembnejši od splošnega.

Za podjetnika je ključna razlika med tremi in petimi leti. Če je dolžnik podjetje ali samostojni podjetnik in je bila pogodba sklenjena v okviru dejavnosti obeh, velja triletni rok. Pri potrošniku velja petletni, razen pri storitvah s seznama za enoletno zastaranje.

Kdaj začne rok teči

Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev (336. člen OZ). Pri računu je to dan po zapadlosti, ne dan izdaje in ne dan dobave. Račun med podjetjema z zapadlostjo 15. marca 2023 torej zastara marca 2026. Zastaranje nastopi, ko izteče zadnji dan roka (337. člen OZ).

Pri gospodarskih pogodbah teče zastaranje posebej za vsako dobavo, delo ali storitev (349. člen OZ). Stari računi zato zastarajo drug za drugim, tudi če sodelovanje teče naprej in dolžnik novejše račune redno plačuje. Pri enoletnih terjatvah začne rok teči šele po poteku leta zapadlosti (355. člen OZ), pri odškodnini pa od dneva, ko ste izvedeli za škodo in povzročitelja (352. člen OZ).

Točen datum zastaranja za posamezen račun, skupaj z obrestmi in stroški, ki jih lahko zahtevate, izračuna naše orodje Koliko lahko zahtevate.

Zadržanje in pretrganje: kdaj rok stoji in kdaj začne znova

Pri zadržanju rok nekaj časa ne teče, po prenehanju vzroka se nadaljuje, že pretečeni čas se všteje (361. člen OZ). Zastaranje ne teče med zakoncema, med starši in otroki ter med osebama v zunajzakonski skupnosti (358. člen OZ) in ves čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve (360. člen OZ). Za podjetja pride v poštev skoraj izključno zadnji razlog, ki se razlaga ozko.

Pri pretrganju začne rok teči znova od začetka, pretečeni čas se ne šteje (369. člen OZ). Zastaranje se pretrga na dva načina:

• Dolžnik pripozna dolg (364. člen OZ), z izjavo ali posredno: z delnim plačilom na račun dolga, plačilom obresti ali danim zavarovanjem. Rok teče znova od dneva pripoznave (369. člen OZ), pri dogovorjeni spremembi podlage ali predmeta obveznosti pa velja rok za novo terjatev (370. člen OZ).
• Upnik vloži tožbo ali opravi drugo dejanje pred sodiščem ali pristojnim organom, da bi terjatev ugotovil, zavaroval ali izterjal (365. člen OZ): predlog za izvršbo, prijavo terjatve v stečaju, pobot v pravdi. Rok začne znova teči šele, ko je postopek končan (369. člen OZ), za terjatev iz pravnomočne sodbe pa velja desetletni rok (356. člen OZ).

Dve pasti in ena izjema. Za pretrganje ne zadostuje, da upnik pisno ali ustno zahteva plačilo (368. člen OZ), opomin roka ne pretrga, tudi priporočen ali poslan po odvetniku ne. Če tožbo umaknete ali je zavržena oziroma zavrnjena, se šteje, da zastaranje ni bilo pretrgano (366. člen OZ). Izjema: če je bila tožba zavržena zaradi nepristojnosti in v treh mesecih od pravnomočnosti vložite novo, velja pretrganje že s prvo (367. člen OZ).

Kaj narediti, preden rok izteče

1. Za vsak račun posebej ugotovite datum zastaranja. Izhodišče je zapadlost, ne datum izdaje. Odprte postavke uredite po zapadlosti in začnite pri najstarejših.
2. Preverite, ali je bilo zastaranje že pretrgano. Delno plačilo, plačilo obresti, podpisan izpis odprtih postavk ali sporočilo, v katerem dolžnik dolg priznava in prosi za odlog, je lahko pripoznava. Dokaze zberite zdaj.
3. Opomina ne štejte za ukrep. Koristen je za pogajanja, na rok pa ne vpliva.
4. Če dolžnik sodeluje, pridobite pisno pripoznavo. Dogovor o obročnem plačilu ali podpisana potrditev stanja dolga pretrga zastaranje. Pripoznava naj bo določna glede terjatve in zneska, splošna izjava o pripravljenosti na dogovor pogosto ne zadošča.
5. Če dolžnik ne sodeluje, vložite predlog za izvršbo ali tožbo. Pri nespornem računu je najhitrejši predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki zastaranje pretrga z vložitvijo. Postopek je opisan v članku Izvršba na podlagi verodostojne listine. Vloženega predloga ne umikajte, ker z umikom pretrganje odpade.
6. Po pravnomočnosti spremljajte desetletni rok. Če dolžnik danes nima premoženja, ostane pravnomočna odločba podlaga za izvršbo deset let (356. člen OZ).

Pobot in obresti: dve pogosti pasti

Pobot. Podjetja si pogosto dolgujejo vzajemno in računajo, da bodo staro terjatev pobotala z novim dolgom. Zakon dopušča pobot z zastarano terjatvijo le, če ta še ni bila zastarana takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, torej ko sta obe terjatvi obstajali in bili zapadli. Če je vaša terjatev zastarala, preden je nastala nasprotna, pobot ni mogoč. Pobot, uveljavljen v pravdi, pretrga zastaranje enako kot tožba (367. in 369. člen OZ).

Obresti. Terjatve za obresti zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, tudi če za glavnico velja petletni rok (347. člen OZ). Ko zastara glavna terjatev, zastarajo tudi stranske: obresti, stroški, pogodbene kazni (344. člen OZ). Upnik s hipoteko se po zastaranju poplača le iz obremenjene stvari, zastaranih obresti pa niti iz nje (343. člen OZ). V praksi pri starem dolgu dobite zamudne obresti največ za zadnja tri leta pred pretrganjem, čeprav glavnica še ni zastarala.

Pogosta vprašanja