Konkurenčna klavzula in konkurenčna prepoved: družbeniki, poslovodje in zaposleni

Ali sme nekdanji sodelavec, družbenik ali direktor odpreti konkurenčno podjetje in odpeljati stranke, je med najpogostejšimi vprašanji lastnikov manjših in srednjih družb. Odgovor je odvisen od vloge, ki jo je oseba imela, in od pogodbe. Zakon o delovnih razmerjih ureja zaposlene, Zakon o gospodarskih družbah družbenike, poslovodje in prokuriste, pravila pa se razlikujejo v trajanju, obliki in zahtevkih.

Spodaj po vrsti: kaj velja med delovnim razmerjem, kdaj klavzula po prenehanju zavezuje, kaj veže družbenike in poslovodje in kako ravnati ob kršitvi.

Konkurenčna prepoved med delovnim razmerjem

Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo delodajalec dejansko opravlja, in ki zanj pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco (39. člen ZDR-1). Prepoved velja po zakonu, zato je ni treba zapisati v pogodbo. Merilo je dejansko opravljana dejavnost, ne tista iz registra, soglasje pa mora biti pisno. Ustno dovoljenje ali toleriranje popoldanske dejavnosti ne zadošča.

Ob kršitvi lahko delodajalec zahteva povrnitev škode, vendar v kratkem roku: tri mesece od dneva, ko je izvedel za opravljanje dela ali sklenitev posla, najpozneje pa tri leta od dokončanja dela ali sklenitve posla (39. člen ZDR-1). Največja težava je dokazovanje višine škode, zato dokaze zbirajte sproti. Vzporedno delavca zavezuje varovanje poslovne skrivnosti (38. člen ZDR-1), a samo za informacije, ki jih delodajalec kot take določi.

Konkurenčna klavzula po prenehanju: kdaj sploh velja

Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Dogovoriti jo je mogoče samo z delavcem, ki pri delu pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze (40. člen ZDR-1). Pogoji morajo biti izpolnjeni hkrati: pisna oblika (sicer se šteje, da klavzula ni dogovorjena), trajanje največ dve leti po prenehanju pogodbe, razumne časovne omejitve, ki ne izključijo možnosti primerne zaposlitve, denarno nadomestilo v pogodbi (41. člen ZDR-1) in ustrezen način prenehanja pogodbe.

Denarno nadomestilo: brez njega klavzula ne velja

Najpogostejši razlog, da klavzula v sporu pade, je nadomestilo. Če spoštovanje klavzule delavcu onemogoča zaslužek, primerljiv prejšnji plači, mu mora delodajalec za ves čas prepovedi mesečno izplačevati denarno nadomestilo (41. člen ZDR-1). Določeno mora biti že v pogodbi o zaposlitvi in znaša mesečno najmanj tretjino povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe. Če v pogodbi ni določeno, klavzula ne velja.

Primer: delavec je v zadnjih treh mesecih prejemal povprečno 2.400 EUR. Če ga enoletna klavzula ovira pri primerljivem zaslužku, znaša najnižje nadomestilo 800 EUR mesečno, skupaj 9.600 EUR. Zakon dopušča tudi sporazumno prenehanje klavzule, delavcu pa v primeru, ko sam odpove pogodbo zaradi hujše kršitve delodajalca, omogoča, da se je s pisno izjavo razbremeni.

Prepoved konkurence za družbenike in poslovodje po ZGD-1

Družbenike in poslovodje d.o.o., družbenike d.n.o., komplementarje k.d., člane uprave, upravnega odbora in nadzornega sveta d.d. ter prokuriste veže zakonska prepoved: ne smejo sodelovati v nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot delavci v drugi družbi ali kot podjetnik, ki opravlja dejavnost, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe (41. člen ZGD-1). Velja tudi, če v družbeni pogodbi o njej ni niti besede.

Družbena pogodba lahko prepoved razširi na komanditiste, delničarje ali člane gospodarskega interesnega združenja, omili z določitvijo pogojev, ob katerih je sodelovanje pri konkurenčni družbi dopustno, in določi, da traja še po tem, ko oseba izgubi položaj družbenika ali poslovodje, vendar največ dve leti (41. člen ZGD-1). Isti člen omenja izjemo, po kateri sme prepoved v določenih primerih trajati največ šest mesecev, s sklicem na tretji odstavek 515. člena. Ta odstavek po veljavnem besedilu ureja odpoklic poslovodje in ne trajanja prepovedi, zato sklic ni povsem jasen. Pri poslovodji d.o.o. zato trajanja po prenehanju funkcije ne postavite samodejno na dve leti.

Prepovedi po ZGD-1 in ZDR-1 se ne izključujeta: zaposlenega poslovodjo ali družbenika vežeta obe (41. člen ZGD-1). Za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje veljajo pravila obligacijskega prava (515. člen ZGD-1).

Kršitev prepovedi po ZGD-1: zahtevki in roki

Če družbenik, poslovodja ali prokurist prepoved krši, lahko družba zahteva (42. člen ZGD-1):

• odškodnino za nastalo škodo,
• da ji kršilec prepusti posle, sklenjene za svoj račun, kot posle, sklenjene za račun družbe,
• prenos koristi iz teh poslov na družbo,
• odstop kršilčeve pravice do odškodnine družbi.

Prepustitev poslov in prenos koristi sta pogosto uporabnejša od odškodnine, ker družbi ni treba dokazovati izgube, ampak samo, kaj je kršilec pridobil. Past so roki: terjatve zastarajo v treh mesecih po tem, ko družba izve za kršitev in kršilca, najpozneje pa v petih letih od kršitve (42. člen ZGD-1). Kršitev je pogosto tudi razlog za odpoklic poslovodje, ki ga skupščina lahko opravi kadarkoli (515. člen ZGD-1), in za izključitev družbenika, kar opisujemo v članku Izstop in izključitev družbenika.

Kaj zapisati v družbeniško pogodbo in kje se zalomi

Zakonska prepoved je izhodišče, ne rešitev. Družbeniški sporazum naj vsebuje vsaj:

• Opredelitev konkurenčne dejavnosti po tem, kar družba dejansko počne in načrtuje, ne po registrskih šifrah.
• Kdo je vezan in katere obstoječe dejavnosti družbenikov so izvzete, s postopkom za soglasje k novim.
• Trajanje po izstopu v mejah iz 41. člena ZGD-1.
• Posledice kršitve. Pogodbena kazen, povezava z izključitvijo družbenika ali odkupom deleža, obveznost prenosa poslov.
• Posli med družbo in poslovodjo. Pri srednjih in velikih družbah je za posle s poslovodjem, prokuristom ali njunimi družinskimi člani potrebno soglasje, brez nadzornega sveta ga daje skupščina (515.a člen ZGD-1).

Kako sestaviti celoten sporazum, opisujemo v članku Družbeniška pogodba (SHA), pogodbe z vodilnimi delavci in poslovodji pa pregledujemo v okviru storitve Zaščita podjetja. Najpogostejše napake: klavzula brez nadomestila, ki ne velja (41. člen ZDR-1), preširoka klavzula, ki izključuje vsako primerno zaposlitev (40. člen ZDR-1), klavzula z vsakim zaposlenim, nepisano soglasje k dodatni dejavnosti in zamujeni trimesečni roki.

Koraki ob kršitvi

1. Zavarujte dokaze. Izpis iz registra o novi družbi kršilca, ponudbe strankam, sporočila iz službenega naslova, izjave nagovorjenih strank. Zbirajte jih zakonito.
2. Datirajte, kdaj ste izvedeli. Od tega dne tečejo trije meseci po 39. členu ZDR-1 oziroma 42. členu ZGD-1.
3. Pisni opomin. Kršilca pozovite, da preneha, s kratkim rokom. Opomin zakonskega roka ne podaljša, pogosto pa zadošča, da se zadeva uredi brez sodišča.
4. Odločitev o zahtevku. Pri zaposlenih odškodnina, pri družbenikih in poslovodjih tudi prepustitev poslov ali prenos koristi. Vzporedno preverite odpoklic poslovodje in izključitev družbenika.
5. Tožba pred iztekom roka. Kadar škoda nastaja sproti, ker kršilec sistematično prevzema stranke, je mogoče sodišču predlagati začasno odredbo, s katero se ravnanje prepove že med postopkom. Pogoje zanjo je treba presoditi za vsak primer posebej.

Pogosta vprašanja