Odškodnina za smrt bližnjega v prometni nesreči: kdo je upravičen in koliko

Nobena odškodnina ne odtehta izgube. Pravo ji kljub temu pripiše denarno vrednost, ker je to edini način, kako lahko povzročitelj oziroma njegova zavarovalnica odgovarja svojcem. V tem vodniku pojasnjujemo, kdo je do odškodnine upravičen, kaj vse lahko zahteva, koliko so sodišča prisodila v zadnjih letih in kje se svojci najpogosteje srečajo z ugovorom zavarovalnice. Splošni postopek in roki so opisani v vodniku Odškodnina po prometni nesreči: postopek in roki. Kako poteka zahtevek svojcev in kaj vse lahko zahtevate, je opisano na strani Odškodnina za smrt bližnjega v prometni nesreči.

Kdo lahko zahteva odškodnino

Krog upravičencev določa 180. člen OZ. Zakonec, otroci in starši so upravičeni brez dodatnih pogojev, ker zakon pri njih domneva tesno vez. Bratje in sestre so upravičeni le, če je med njimi in pokojnim obstajala trajnejša življenjska skupnost. Enako velja za zunajzakonskega partnerja. Isti krog oseb lahko zahteva odškodnino tudi ob posebno težki invalidnosti bližnjega, ki je nesrečo preživel.

Sodna praksa krog v določenih primerih širi. Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi VSL I Cp 1600/2022 priznalo odškodnino tudi starima staršema osemnajstletnika. Pogoj ni, da bi opravljala vlogo staršev ali prevzela skrb za skupno gospodinjstvo, zadostuje enako močna čustvena povezanost, kot je običajna med ožjimi družinskimi člani.

Pri bratih in sestrah je odločilna trajnejša življenjska skupnost. Odhod iz matične družine in življenje z lastnimi ekonomskimi in družinskimi interesi drugje praviloma zahtevek prepreči, vendar je bila skupnost v praksi priznana tudi ob prostorsko ločenem bivanju, kadar je šlo za izjemno močno povezanost ali dnevno skrb za brata. V sklepu VSL II Cp 1791/2023 je sodišče ob polbratih zapisalo, da zanje ni nenavadno, da ne bivajo ves čas skupaj, a kljub temu tvorijo enotno trajnejšo življenjsko skupnost. V isti zadevi pa je zavrnilo dva tožnika, ki v rojstnem listu nista imela vpisanega skupnega očeta: sorodstvo se v odškodninski pravdi ne more ugotavljati kot predhodno vprašanje, ker je očetovstvo statusno vprašanje za poseben postopek.

Kaj vse lahko zahtevate

Odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (179. in 180. člen OZ). To je osrednja postavka. Sodišče jo odmeri za vsakega svojca posebej glede na intenzivnost vezi, starost, skupno življenje in posledice izgube.

Običajni stroški pogreba (prvi odstavek 172. člena OZ). Povrnejo se tistemu, ki jih je plačal, v običajnem obsegu. Nadstandardni nagrobnik ali pogostitev praviloma ne.

Stroški zdravljenja pred smrtjo in izgubljeni zaslužek pokojnega med zdravljenjem (drugi odstavek 172. člena OZ), če je smrt nastopila po daljšem zdravljenju. Te terjatve preidejo na dediče.

Renta za izgubljeno preživljanje (173. člen OZ). Oseba, ki jo je pokojni preživljal ali redno podpiral, in oseba, ki je imela po zakonu pravico zahtevati preživljanje, dobi mesečno rento. Ta ne more presegati tistega, kar bi dobivala od pokojnega, če bi ostal živ. V sodbi VSL I Cp 2126/2021 je sodišče sinu študentu rento priznalo do dopolnjenega 26. leta, ker ni trdil, da bi ga oče podpiral tudi pozneje, od zneska pa je odštelo družinsko pokojnino, ki jo sin prejema zaradi očetove smrti. Lastnih dohodkov sina ni odštelo.

Odškodnina za lastno zdravstveno škodo svojca. Če izguba pri svojcu povzroči trajno zdravstveno posledico, na primer depresivno motnjo, ki jo ugotovi izvedenec psihiater, mu poleg odškodnine za smrt bližnjega pripada še odškodnina za zmanjšanje lastne življenjske aktivnosti. V sodbi VSL I Cp 1600/2022 je bilo vsakemu od staršev iz tega naslova priznanih 5.600 EUR.

Koliko so sodišča prisodila

Objavljenih sodb višjih sodišč z zneski za smrt bližnjega je iz let 2022 do 2026 razmeroma malo, ker se večina takih zahtevkov poravna. Spodaj so tiste, ki so na voljo, s preračunom v današnjo vrednost po povprečni neto plači (SURS, junij 2026). Pomembnejši od posameznih zneskov so okviri, ki jih sodbe navajajo: za smrt starša pri odraslem otroku se povprečni primeri gibljejo med 9 in 25 plačami (VSL I Cp 2126/2021), pri manjših otrocih 20 plač in tudi več, pri večjih otrocih in mlajših odraslih manj (VSL II Cp 199/2024). Za brata ali sestro je v starejši praksi doseženih 21 plač, novejša praksa pa je po ugotovitvi sodišča v zadevi VSL I Cp 1600/2022 nekoliko višja od najstarejše.

Razmerje in okoliščine (po sodbi)	Prisojeno	Plač	Danes približno	Sodba (leto)
smrt očeta, sin star 21 let, študent, oče ga je od otroštva treniral in uvajal v podjetje	21.000 EUR	16,7	28.800 EUR	VSL I Cp 2126/2021 (2022)
smrt sina, starega 18 let, vsakemu od staršev za duševne bolečine zaradi smrti, ob 20 odstotnem soprispevku pokojnega. Poleg tega vsakemu od staršev 5.600 EUR za lastno zmanjšanje življenjske aktivnosti.	16.168 EUR	ni navedeno	19.000 EUR	VSL I Cp 1600/2022 (2023)
smrt vnuka, vsakemu od starih staršev, odmerjeno pred 20 odstotnim soprispevkom. Po soprispevku 11.352 EUR, dosojeno 10.000 EUR, ker je bil toliko postavljen zahtevek.	14.190 EUR	ni navedeno	16.600 EUR	VSL I Cp 1600/2022 (2023)
smrt očeta, mladoletna hči. Vrhovno sodišče je sodbo razveljavilo glede soprispevka pokojnega, merilo višine ni bilo sporno.	30.000 EUR	dobrih 20	34.500 EUR	VSL II Cp 199/2024, razveljavljeno s sklepom VSRS II Ips 18/2025 (2024)
smrt sestre, kolesarke, ki jo je od zadaj zbil vinjen voznik, tesni odnosi vse življenje, skupno gospodinjstvo. Sodba prve stopnje iz novembra 2020, predlog za dopustitev revizije zavrnjen leta 2022.	11.778 EUR	10	17.200 EUR	zbirka VSRS VS00055178, II DoR 246/2021 (2022)
posebno težka invalidnost hčere, stare 33 let (tetraplegija, domska oskrba), vsakemu od staršev	25.000 EUR	20	34.500 EUR	VSC Cp 252/2022 (2022)

Zneski so orientacija iz objavljene sodne prakse, ne cenik in ne napoved. Za zakonca v naboru sodb 2022 do 2026 ni objavljene odločbe z zneskom, starejša praksa je navedena v vodniku Višina odškodnine: kako jo odmerijo sodišča.

Soprispevek pokojnega zniža odškodnino svojcem

Zavarovalnica bo praviloma uveljavljala, da je k nesreči prispeval tudi pokojni: prehitra vožnja, alkohol, neuporaba varnostnega pasu, prečkanje ob rdeči luči. Vrhovno sodišče je v sklepu VSRS II Ips 18/2025 potrdilo pravilo, da so svojci, kadar je bil pokojni soodgovoren, upravičeni do odškodnine, zmanjšane za njegov delež. Če bi pokojni smrt povzročil izključno sam, svojcem odškodnina ne bi pripadala. Svojci se temu ne morejo izogniti s sklicevanjem na solidarno odgovornost obeh voznikov, ker se njihov položaj izpelje iz položaja pokojnega.

V sodbi VSL I Cp 1600/2022 je bil pokojnemu pešcu, ki je ponoči tekel čez prehod ob rdeči luči, pripisan 20 odstotni soprispevek, vozniku, ki je vozil več kot dvakrat prehitro, pa 80 odstotkov. V sodbi VSL II Cp 103/2026 pa je bil zahtevek svojcev v celoti zavrnjen, ker je vinjeni pešec ponoči hodil po prehitevalnem pasu avtoceste in je bilo njegovo ravnanje izključni vzrok nesreče. Kako se soprispevek presoja, pojasnjujemo v članku o odškodnini za pešca, kolesarja in motorista.

Postopek in kazenski postopek

Zahtevek naslovite na zavarovalnico vozila, ki je nesrečo povzročilo. Zavarovalnica mora v treh mesecih podati utemeljeno ponudbo ali odgovor (20.a člen ZOZP). Kadar je zavarovalnica odgovornost priznala le deloma, praviloma izplača nesporni del, preostanek pa se uveljavlja s tožbo. Zamudne obresti tečejo od dneva, ko je zavarovalnica prišla v zamudo z izpolnitvijo zahtevka, torej praviloma po poteku roka, ki ji ga postavite v zahtevku, ne šele od sodbe (VSL I Cp 1600/2022).

Vzporedno pogosto teče kazenski postopek zoper voznika. Pravnomočna obsodilna sodba sodišče v odškodninski pravdi veže glede obstoja kaznivega dejanja in odgovornosti storilca, zato je po njej vprašanje temelja praviloma rešeno (VSL II Cp 199/2024). Če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, velja za zahtevek daljši, kazenski zastaralni rok (353. člen OZ), sicer zahtevek zastara v treh letih, odkar svojci izvedo za škodo in povzročitelja, najpozneje pa v petih letih od nesreče.

Odškodnina za smrt bližnjega je omejena z zavarovalno vsoto. Ta znaša za škodo zaradi smrti in telesnih poškodb iz enega škodnega dogodka najmanj 6.450.000 EUR (19. člen ZOZP), zato v praksi ni ovira. Če je povzročitelj neznan ali nezavarovan, zahtevek naslovite na Slovensko zavarovalno združenje, kar pojasnjujemo posebej.

Kaj pripraviti

• mrliški list in dokazila o sorodstvu (rojstni ali poročni list), pri zunajzakonskih partnerjih ter bratih in sestrah dokazila o skupnem življenju (prijava prebivališča, skupni stroški, priče),
• policijski zapisnik, podatke o kazenskem postopku in zavarovalnici povzročitelja,
• računi za pogreb in nagrobnik, računi za zdravljenje pred smrtjo,
• dokazila o preživljanju: plačilne liste pokojnega, nakazila, odločbe o preživnini, potrdila o šolanju otrok,
• zdravstvena dokumentacija svojcev, če so zaradi izgube potrebovali zdravniško ali psihološko pomoč.

Pogosta vprašanja

Koliko znaša odškodnina za smrt bližnjega?

V sodbah iz let 2022 do 2026 so sodišča svojcem prisodila zneske med približno 10 in 25 povprečnimi neto plačami, kar danes pomeni približno 17.000 do 43.000 EUR na svojca. Višje zneske dobijo mladoletni otroci za smrt starša in starši za smrt otroka, nižje odrasli otroci in bratje ali sestre. Vsak primer se odmeri posebej.

Ali dobi odškodnino tudi zunajzakonski partner?

Da, če je s pokojnim živel v trajnejši življenjski skupnosti. Skupnost je treba dokazati, na primer s prijavo prebivališča, skupnimi stroški in pričami.

Ali lahko odškodnino zahtevajo stari starši ali polbratje?

Stari starši da, če je bila njihova čustvena povezanost s pokojnim enako močna, kot je običajna med ožjimi družinskimi člani. Polbratje in polsestre so izenačeni z brati in sestrami, torej ob trajnejši življenjski skupnosti, sorodstvo pa mora biti razvidno iz matičnega registra.

Pokojni je vozil prehitro. Dobimo kljub temu odškodnino?

Praviloma da, a zmanjšano za delež njegove soodgovornosti. Če bi bilo njegovo ravnanje izključni vzrok nesreče, odškodnina svojcem ne pripada.

Kdo dobi rento za izgubljeno preživljanje?

Oseba, ki jo je pokojni preživljal ali redno podpiral, in oseba, ki je imela po zakonu pravico zahtevati preživljanje, na primer otroci med šolanjem in zakonec. Renta ne more biti višja od tega, kar bi dobivali od pokojnega, od nje pa se odšteje družinska pokojnina.

Ali moramo počakati na konec kazenskega postopka?

Ne, zahtevek lahko vložite takoj. Obsodilna kazenska sodba pa v pravdi reši vprašanje odgovornosti, zato je pri spornem temelju pogosto smiselno počakati nanjo, ob tem pa paziti na zastaranje.